V našem glasilu Kulturosfera vam pripravljamo tudi skupek medijskih poročil, ki spremljajo delovanje Asociacije na različnih področjih.
Decembra je bila ponovno v ospredju naša kritika novega Nacionalnega programa za kulturo.
V Zakonu o javnem interesu za kulturo (ZUJIK) je v četrtem odstavku 82.a člena opredeljeno nadomestila za čas zadržanosti z dela za samozaposlene v kulturi, a je tam zapisano še precej omejitev, ki v veliki meri hromijo skrb za zdravje samozaposlenih.
V Asociaciji menimo tudi, da je višina dnevnega nadomestila neustrezna, zato smo predlagali spremembo uredbe, ki določa višino nadomestila v letu 2018.
13. decembra je potekala deseta seja Delovne skupine za trajni dialog s samozaposlenimi v kulturi v času mandata ministra Antona Peršaka. Seja je bila zastavljena predvsem kot revizija nekaterih starih idej o prenovi statusa samozaposlenih, ki pa tudi po tej seji ostajajo predvsem partikularne rešitve, ki ne naslavljajo precej heterogenega polja težav samozaposlenih v kulturi.
Skupina je pregledala dokument, ki ga je pred dvema letoma že obravnavala, in nato poslala takrat delujoči Strokovni komisiji za pripravo strokovnih izhodišč modernizacije javnega kulturnega sistema. Do implementacije predloga, pri katerem Asociacija sicer ni sodelovala, ni prišlo.
Rubrika, ki je namenjena refleksiji aktualnih kulturno političnih dogajanj, tudi z novim letom nadaljuje s postavljanjem ogledala naši kulturno-politični realnosti.
Uroš Korenčan, direktor Lutkovnega gledališča Ljubljana in predsednik Kolegija direktorjev slovenskih gledališč, v tokratni ediciji razmišlja o Nacionalnem programu za kulturo, v katerem zaznava številne nedoslednosti, netočnosti in odsotnost vizije. Predvsem pa ugotavlja, da smo po letih finančne krize prešli v krizo kulturne politike.
V Asociaciji zaskrbljeno spremljamo trend krčenja prostora za kulturo, kritiko in vprašanj kulturne politike v medijih. To povezujemo tudi s počasnim sprejemanjem strategije razvoja medijev ter neustreznim prepoznanjem in umanjkanjem podpore s strani države za t.i. tretji medijski steber, torej skupnostnih in nevladnih medijev (pri nas sta to denimo radia Študent in Marš), ki se praviloma bolj poglobljeno ukvarjajo s poročanjem in analizo sodobne umetnosti in kulture.
V tej luči razumemo napovedano odločitev vodstva RTV Slovenija, da se rubriko Kultura po Odmevih premakne iz že zdaj poznega termina na še kasnejši čas po enajsti uri, ko gledanost strmo pada. Menimo, da gre za nedopustno dodatno marginaliziranje kulture, ki bo močno pripomoglo ne le k nazadovanju spremljanja kulture s strani javnosti, temveč tudi k nivoju ustvarjanja. Kritičen dialog z novinarji ustvarjalci namreč razumemo kot temeljni del ustvarjalnega procesa.
Proti koncu leta se nevladne organizacije na prebivalce obračajo s prošnjo, da jim namenite 0,5 % dohodnine. Tudi na področju kulture delujejo številne neprofitne organizacije, ki ključno prispevajo h kulturni krajini, čeprav delujejo v izjemno težkih produkcijskih pogojih. Z 0,5 odstotki dohodnine jim pomembno pomagate pri njihovem delovanju.
Število tistih, ki del svoje dohodnine namenijo NVO v kulturi se vsako leto povečuje, še vedno pa je nerazdeljena skoraj polovica vseh razpoložljivih sredstev, kar je približno pet milijonov evrov. Gre za denar, ki bi ga sicer posamezniki, ki plačujejo dohodnino, lahko namenili neposredno izbranim nevladnim organizacijam, tako pa se kot nenamenski denar steče v državno blagajno.
Član upravnega odbora Asociacije in nekdanji predsednik društva dr. Andrej Srakar (Inštitut za ekonomska raziskovanja (IER), Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani) je skupaj z dr. Vesno Čopič (Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani) in prof. dr. Miroslavom Verbičem (Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani, Inštitut za ekonomska raziskovanja) pripravil analizo z naslovom »Evropska kulturna statistika v primerjalni perspektivi: indeks ekonomskega in družbenega stanja kulture za države EU.«
Gre za prvi tovrstni indeks v Evropi za področje kulture, objavljen v znanstveni literaturi.
Asociacija in drugi konzorcijski partnerji Konzorcija vsebinskih mrež Slovenije smo 6. decembra 2017 v Hiši Evropske unije v Ljubljani organizirali konferenco Soodločanje: Ali civilna družba sodeluje pri soodločanju?
V skladu s temo se je pogovor na vseh treh diskusijah dotikal vprašanja, koliko civilna družba dejansko sodeluje pri soodločanju na lokalni, nacionalni in mednarodni ravni.
Skozi razmišljanja v rubriki Kulturna premišljevanja skušamo osvetliti nekatere aktualne tematike, ki so pomembne tako za bližnjo prihodnost kulturne politike, kot dolgoročno za družbo kot celoto.
Prah okoli sprejemanja Nacionalnega programa za kulturo se še ni polegel, saj naj bi ga ministrstvo za kulturo kmalu poslalo v nadaljnjo obravnavo kljub nezadovoljstvu kulturniške javnosti. Jurija Krpana, umetniškega vodjo galerije Kapelica in nekdanjega predsednika Asociacije smo zato prosili za komentar dogajanja okoli sprejemanja tega ključnega dokumenta za razvoj kulture v Sloveniji v prihodnjih osmih letih.
V decembru izpostavljamo kar tri razpise, ki so namenjeni zaposlovanju tudi ali predvsem v kulturnem sektorju. Ministrstvo za kulturo bo v naslednjih dveh letih namenilo skoraj pol milijona sredstev za spodbujanje zaposlovanja in usposabljanje zaposlenih v organizacijah s področja kulture.
Zavod za zaposlovanje namenja sredstva za usposabljanje mladih na delovnem mestu, poleg tega pa tudi za zaposlovanje brezposelnih v nevladnih organizacijah.