V Mariboru je decembra potekal javni posvet z naslovom Izvajanje javnih razpisov v Mestni občini Maribor, na katerem je sodelovala tudi predsednica Asociacije Jadranka Plut, ki je predstavila specifike kulturnega področja.
Dogodek je bil posvečen predvsem analizi in razpravi o težavah z razpisi za NVO in samozaposlene v kulturi, ki se pojavljajo v Mestni občini Maribor, ob tem pa so zbranim predstavili tudi nekatere primere dobrih praks iz ostalih občin.
Sredi prejšnjega tedna so nevladne organizacije s področja kulture začele prejemati odločbe Javnega razpisa za izbor javnih kulturnih programov na področju umetnosti, ki jih bo v letih 2018-2021 sofinancirala Republika Slovenija iz proračuna, namenjenega za kulturo. Gre za štiriletni programski razpis, ki omogoča razvoj neodvisne kulture in ki je ključen motor razvoja in zaposlovanja v nevladnem sektorju v kulturi.
A zdi se, da je ministrstvo postreglo z rezultati, ki so razburili vse, tako nove, kot stare izbrane in neizbrane organizacije. V nadaljevanju podajamo izjavo za javnost Društva Asociacija ter poudarke iz današnje novinarske konference.
Nedavno objavljena analiza v tematski številki španske revije Hacienda Pública Española/Review of Public Economics o kulturni ekonomiki preučuje gibanje proračunov za kulturo v Evropi v času krize. Iz nje je razvidno, da so se države na nastop Velike recesije odzvale povsem različno in pri tem niso igrale odločilne vloge zgolj kulturnopolitične značilnosti, prej nekateri makroekonomski dejavniki.
Države lahko v grobem ločimo na pet skupin. Ciper, Češka, Grčija, Irska, Italija, Portugalska, Slovenija in Španija so države, ki so se v času gospodarske krize ubadale z resnimi javnofinančnimi problemi in bile večinoma pod nadzorom t.i. trojke (skupine treh mednarodnih institucij: Evropske komisije, Evropske centralne banke in Mednarodnega denarnega sklada). Za vse te države so (za razliko od večine drugih) značilni močni padci v ravni javnih proračunov za kulturo (dejanskih in strukturnih) v času gospodarske krize, posebej v njenih kasnejših letih.
Rezultati programskega razpisa za nevladne organizacije v kulturi so najnovejši udarec, ki ga je v tem mandatu utrpela neodvisna umetniška produkcija. Številne organizacije, ki so leta krojile ustvarjalni vrh ne le doma, temveč tudi v tujini, ministrstvo ne bo več sofinanciralo, večina ostalih je zaradi nejasne formule podeljevanja sredstev le teh prejela bistveno manj od prejšnjih let.
Posledično so ogrožena ne le delovna mesta ter ustvarjalni presežki, temveč tudi evropska partnerstva in projekti, ki jih nekatere nevladne organizacije že izvajajo.
Eden od pogojev štiriletnega programskega razpisa ministrstva za kulturo, objavljenega poleti 2017 in katerega rezultati so bili objavljeni ta teden, je tudi obvezno pobiranje vstopnin v znesku najmanj enega evra. Temu ukrepu smo v Asociaciji, kjer se zavzemamo za široko dostopno kulturo, ostro nasprotovali, a ministrstvo pogoja kljub odsotnosti argumentacije, zakaj naj bi bil smiseln, ni želelo spremeniti.
Ker številne nevladne organizacije niso vajene pobiranja vstopnin, saj so neprofitne organizacije, ki kulturo razumejo kot nujni element vsake družbe in ki mora biti na voljo vsem, smo pripravili pojasnila, kako tehnično izvajati ukrep pobiranja vstopnin.
Jeseni je bila v Državnem zboru potrjena novela Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (ZUJIK), ki v naš kulturni model uvaja obvezen delež za umetnost. To pomeni, da bo bil poslej od vsake javne investicije, ki jo bo izvajala država, določen odstotek namenjen za vključevanje kulture v posamezen infrastrukturni projekt.
Asociacija je sodelovala pri pripravi zakonskih sprememb in uspela doseči nekatere pomembne spremembe, trenutno pa je v procesu sprejemanja pravilnik, ki konkretneje ureja izvedbo javnega natečaja za izbor umetniških del v javnih investicijskih projektih.
Tokratna rubrika domačih razpisov je obarvana nekoliko bolj mednarodno, saj ameriško veleposlaništvo razpisuje kar dva razpisa za neodvisne producente.
Za vse, ki ustvarjate v Mariboru, pa vsekakor ne smete prezreti projektnega razpisa za nevladne organizacije.
V rubriki Lokalne kulturne politike, ki jo vsak mesec objavljamo v elektronskem glasilu Kulturosfera nas zanima, koliko pomena namenjajo posamezne lokalne oblasti nevladni kulturni produkciji.
Rubriko v novem letu začenjamo v Mariboru, ki se je na širši kulturni zemljevid vpisal z nazivom Evropska prestolnica kulture 2012, pa tudi sicer slovi po pestri kulturni ponudbi. Raziskali smo, kakšno je stanje na področju neodvisne kulture.
V Kulturosferi nadaljujemo z objavljanjem svežih razpisnih priložnosti za producente na neodvisni sceni. Na evropski ravni je eden od razpisov, ki jih izpostavljamo tokrat, namenjen iskanju skupnih sinergij in vključevanju kulturniških praks.
O pomenu razvoja občinstva smo v Asociaciji večkrat pisali, tokrat pa izpostavljamo razpis, ki je namenjen filmski vzgoji.
Decembra so se predstavniki Asociacije udeležili letne skupščine regionalne platforme Kooperativa, ki je namenjena povezovanju nevladnih organizacij iz držav Zahodnega Balkana. Predsednica Asociacije Jadranka Plut je v sklopu ene od javnih razprav predstavila primere dobrih praks javno-zasebnih partnerstev v kulturi v Sloveniji.
Srečanje se je sicer odvijalo v Skopju, na začetku pa je zbrane nagovoril tudi makedonski minister za kulturo Robert Alagjozovski, ki je poslal pomemben signal regiji. Povedal je, da je podpiranje povezovanja nevladnih organizacij na Balkanu pomembno, in da bo njegovo ministrstvo stremelo k temu, da bodo tovrstna povezovanja postala sistemsko bolj podprta.