V kolumnistični rubriki Kulturosfere tudi marca prinašamo razmišljanje, ki se dotika področja kulture in kulturne politike.
V tokratni kolumni Eva Matjaž iz kreativnega centra Poligon razmišlja o prekarnosti v kulturi. Med drugim se sprašuje, kakšno vlogo imajo v obči prekarizaciji javni zavodi, ki bi morali biti prvi, ki se tovrstnim praksam upirajo, dejansko pa pogosto zavzemajo ravno nasprotno stališče in s tem dodatno pripomorejo k prekarizaciji.
Na področju sodobnega plesa je eno najbolj prepoznavnih imen Zavod Emanat, ki poleg produkcije skrbi tudi za založniško dejavnost, hkrati pa se pogosto povezuje z drugimi akterji na področju kulture in umetnosti ter tako sega preko meja področnih zamejitev.
Zavod Emanat je član Asociacije že vrsto let, predstavniki zavoda pa so na področju kulturne politike aktivni sooblikovalci stališč Asociacije. Na naša vprašanje je odgovarjala Maja Delak, umetniška vodja Zavoda Emanat. Pogovarjali smo se o problematičnemu večletnem programskemu razpisu za nevladne organizacije v kulturi, pri katerem Emanat ni bil izbran, govorili pa smo tudi o področju plesa in položaju samozaposlenih ustvarjalcev.
Ker minister za kulturo Anton Peršak noče umakniti osnutka Nacionalnega programa za kulturo in hkrati ostro obračunava z ustvarjalkami in ustvarjalci, kulturnice in kulturniki pozivamo k njegovemu odstopu.
V nadaljevanju objavljamo skupno izjavo kulturnic in kulturnikov. Če želite pod njo prispevati podpis svojega združenja, organizacije, ali pa se podpisati kot posameznik oziroma posameznica, lahko to sporočite na info(@)asociacija.si.
Rubriko Lokalne kulturne politike tokrat prvič usmerjamo v lokalno skupnost, ki ni mestna občina. Tudi na zakonodajni ravni je med navadno in mestno občino nekaj razlik, a ne glede na velikost, je seveda za ustvarjalce na področju kulture kulturna politika na lokalni ravni vedno velikega pomena.
Tolmin je prepoznaven predvsem po številnih festivalih, ki jih na tamkajšnjem prireditvenem območju organizirajo tudi nevladne organizacije. Kulturna politika Tolmina je razvidna v odgovorih občine, Janez Leban iz Zveze društev mladih in kreativnih Tolmin, ki organizira Festival Sajeta, pa je skušal orisati druga plat kovanca, torej pogled nevladnega sektorja na ukrepe, ki jih glede kulture sprejema Občina Tolmin.
Javna razprava glede osnutka Strategije kulturne dediščine za obdobje 2018 – 2026 se je nedavno zaključila, Asociacija pa je kot vedno prispevala komentarje, ki se nanašajo na izboljšanje položaja nevladnih organizacij.
Pred zaključno različico komentarjev je Asociacija izvedla številne aktivnosti v želji, da bi zaključni dokument reflektiral realne potrebe terena. V letu 2017 smo tako sodelovali z Zvezo kulturnih društev Slovenije in se strinjali glede nekaterih ključnih točk, ki zadevajo celoten NVO sektor, posvetovali smo se tudi s člani Asociacije, naposled pa proces zbiranja informacij zaključili še z odprtim E-posvetovanjem.
Če ste zamudili medijsko razpravo okoli najnovejših zakonskih predlogov ministrstva za kulturo, ste lahko brez skrbi. Tudi februarja posredujemo javnosti medijska pojavljanja Društva Asociacija v posebni rubriki glasila Kulturosfera Sedma sila.
Februarja je bila Asociacija izjemno aktivna, saj je priredila tradicionalno novinarsko konferenco ob kulturnem prazniku, prav tako je nadaljevala s številnimi zagovorniškimi aktivnostmi glede programskega razpisa, predstavniki Asociacije pa so se udeležili tudi različnih javnih dogodkov.
Evropska komisija je začela s pripravami na novo finančno obdobje, v ta namen pa izvaja posvetovanja s širšo javnostjo in deležniki na posameznih področjih, tudi kulturo.
Gre za vključujoč mehanizem, ki daje priložnost tistim, ki imajo izkušnje z evropskimi razpisi na vseh področjih. Zelo pomembno je, da se sliši glas nevladne kulture, ki je pri črpanju evropskih sredstev do sedaj med najuspešnejšimi v evropskem merilu. Skupaj lahko prek sodelovanja v posvetovalni anketi prispevamo k oblikovanju izboljšanja mehanizmov financiranja in s tem izvajanja politik tudi na področju kulture.
Ministrstvo za kulturo je pripravilo osnutek Strategije kulturne dediščine za obdobje 2018–2026. Strategija naj bi nastala na podlagi evropske strategije, v javni razpravi pa je do 5. marca.
Nevladni sektor se vse pogosteje vključuje tudi na področje kulturne dediščine, zato v Asociaciji odpiramo E-posvetovanje glede izpostavljene strategije.
V Asociaciji še naprej pozorno spremljamo, kaj bodo glede izboljšanja stanja na terenu naredili vlada, ministrstvo za kulturo in politične stranke. Ne pozabimo, da težave niso le pri vprašanju programsko (ne)financiranih nevladnih organizacij, temveč je bil enako sporen tudi večletni projektni razpis za NVO, enoletni projektni razpis ima na voljo bistveno premalo sredstev za vse potrebe, prav tako so težave v višini in obliki razpisa za delovne štipendije za samozaposlene.
Veseli nas, da je v preteklih tednih prizadevanje nevladnih organizacij za izboljšanje stanja kot ključnega prepoznalo veliko različnih akterjev. V nadaljevanju objavljamo nekaj pisem podpore.
V četrtek, 15. februarja, je kulturnike sprejel predsednik Vlade RS dr. Miro Cerar. Šlo je za sestanek, ki smo ga kulturniki od premiera zahtevali v skupni poslanici, ki ga je podpisala vrsta združenj, organizacij in posameznikov, ki skupaj predstavljajo več kot 85% vseh, ki se ukvarjamo s kulturo.
V njej smo zahtevali umik dveh ključnih spornih dokumentov Ministrstva za kulturo – osnutek novele krovnega zakona v kulturi (ZUJIK) in predlog Nacionalnega programa za kulturo (NPK), ali pa odstop ministra za kulturo, če do tega ne pride.