Konzorcij vsebinskih mrež, katerega članica je tudi Asociacija, povezuje vse krovne nevladne organizacije po posameznih vsebinskih področjih v mrežo, ki skupaj naslavlja vprašanja, ki zadevajo celotni nevladni sektor.
Konzorcij se sestaja enkrat mesečno. V zadnjih šestih mesecih so bili sestanki in dejavnosti mreže zelo pestre.
Jeseni bodo potekale lokalne volitve, ki predstavljajo priložnost za razmislek tudi na področju lokalnih kulturnih politik. Pričujoča rubrika predstavlja uvid v dobre (in ne tako idealne) prakse po posameznih očinah in naslavlja aktivnosti, ki bi jih v prihodnosti morda veljalo opustiti ali pa nadgrajevati.
Celje je tretje največje mesto v Sloveniji in s tem je tudi obseg kulturnih dejavnosti sorazmerno velik. V mestni občini so podali nekaj kratkih pojasnil glede kulture, iz Hiše kulture Celje pa so osvetlili svoj pogled na delovanje lokalne kulturne politike. Nevladne organizacije se po besedah Matije Kovača soočajo predvsem z nerazumevanjem profesionalne nevladne produkcije, prisotne pa so tudi druge težave.
Po letu 2020 prihaja naslednja finančna perspektiva, ki bo pomembno krojila višino evropskih sredstev tudi v Sloveniji.
Ker se za kulturo trenutno na ravni Evropske Unije namenja procentualno manj kot pol odstotka proračuna, je evropska mreža Culture Action Europe (CEA), katere članica je tudi Asociacija, sprožila kampanjo, v kateri poziva k zvišanju evropskih sredstev za kulturo v naslednji finančni perspektivi. Kampanja se na spletu širi z oznako #Double4culture oziroma #Commit1%!. Pridružuje se ji tudi Asociacija.
Izgorelost, sindrom kronične utrujenosti, motnje spanja in odvisnost od elektronskih naprav so le nekatere izmed bolezni, povezane z delom, o katerih se šele v zadnjem času pogosteje in bolj odkrito govori. Žrtve so običajno najbolj predani delavci, ki si namesto medalje za pridnost z dolgoletnim izčrpavanjem prislužijo dolgo ali celo trajno bolniško odsotnost.
S pospešenim naraščanjem samozaposlenosti je vse več ljudi istočasno v vlogi šefa, prodajalca, ustvarjalca, računovodje, izumitelja, … in se tako hitro znajdejo v spirali nezamejenega delavnega urnika, ki pušča malo prostora za počitek. In ko samozaposleni zboli, občuti vso težo svojega samoobremenilnega statusa, saj se znajde v paradoksalni poziciji zaposlenega in zaposlovalca, kjer si mora kljub bolezni zagotoviti preživetje.
Muzej tranzitornih umetnosti – MoTA je ena bolj multidisciplinarno zastavljenih platform pri nas, saj skozi njen program preči vse od arhitekture do glasbe, instalacij, posegov v urbani prostor in še kaj.
MoTA se je Asociaciji pridružila letos, za glasilo Kulturosfera pa smo se pogovarjali z umetniškim in programskim direktorjem Martinom Bricljem Barago, ter producentko in programsko vodjo festivala SONICA, Nejo Tomšič. Uvodni del pogovora je posvečen programskemu razpisu ministrstva za kulturo, ki se ni odločilo ponovno financirati programa organizacije, govorili pa smo tudi o prihajajočih volitvah in drugih temah.
Kot so bralci Kulturosfere že navajeni, v rubriki Sedma sila posredujemo medijska pojavljanja Društva Asociacija za pretekli mesec.
Burno dogajanje v mesecu februarju je kulminiralo v začetku marca, ko je Asociacija skupaj z drugimi kulturniki pozvala k odstopu ministra za kulturo, o čemer so poročali vsi večji mediji. Poleg tega se je javnost že usmerila k volitvam in vprašanjem strukturnega urejanja področja kulture.
S kolumnistično rubriko Asociacija odpira prostor za širši premislek o družbenih spremembah ter potrebah in stanju na področju kulturne politike.
Tokrat Kulturosfera gosti Gajo Brecelj, direktorico Umanotere, Slovenske fundacije za trajnostni razvoj. Avtorica razmišlja o odnosu politike do civilne družbe. Nekatere zaskrbljujoče prakse iz področja okoljevarstva zlahka prepoznamo tudi na področju kulture.
Na 29. redni seji Odbora za zdravstvo v državnem zboru so poslanci razpravljali o predlogu Zakona o spremembi in dopolnitvah Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ-O), ki je med drugim predvidel tudi možnost bolniških za samozaposlene od četrtega dne naprej.
Stališče Asociacije je na Odboru za zdravstvo predstavila tudi predsednica Asociacije Jadranka Plut.
Potem ko je ministrstvo močno razburilo kulturniško javnost, s tem ko je v javno obravnavo poslalo neusklajeno novelo ZUJIK, je Asociacija skupaj s številnimi drugimi deležniki preko različnih aktivnosti in s strokovnimi argumenti uspela doseči, da je bil sporni predlog umaknjen iz nadaljnje obravnave.
Kljub temu, da je ministrstvo na zadnji dan javne obravnave sporočilo, da novelo ZUJIK umika, se je Asociacija odzvala s konkretnimi predlogi, kjer smo pri vsakem spornem členu pokazali, zakaj predlogi niso v korist kulture.
Nedavno se je zaključila javna razprava glede dokumenta Strokovna priporočila in standardi za splošne knjižnice za obdobje 2018–2028.
Asociacija se je odzvala s svojimi pripombami, ki so se nanašale predvsem na enotno rabo terminologije in skupno razumevanje nevladnega sektorja.