Vsebinske mreže nevladnega sektorja smo združene v konzorciju, kjer na sestankih redno razpravljamo o skupnih izzivih in iščemo najboljše rešitve.
Običajno vsako leto konzorcij vsebinskih mrež pripravi tudi letno konferenco, ki se bo letos odvila jeseni, rdeča nit dogodka pa bo posvečena solidarnosti.
Festival Sajeta že vrsto let organizirajo člani Asociacije. Gre za festival, ki prepleta različne sodobne umetniške in ustvarjalne prakse, med katerimi prednjači glasba.
Na letošnji že 19. ediciji Sajete so na eni izmed okroglih miz odprli tudi vprašanje aktualne kulturne politike s fokusom na nedavni štiriletni programski razpis, ki je močno razburil kulturniško javnost. Pogovora se je udeležil tudi predstavnik Asociacije Tadej Meserko.
Pred parlamentarnimi volitvami smo se kulturniki zbrali v kampanji Čas je za kulturo in umetnost, s katero smo želeli bodoče politike opozoriti na nekaj nujnih reform kulture, ki se morajo zgoditi v mandatu prihodnje vlade.
Volitve so za nami in v javnosti se veliko govori o različnih ključnih projektih, kulturo pa se zopet skuša potisniti na rob političnega dogajanja. V času nastanka koalicije zato kulturnice in kulturniki z javnim pismom ponovno opozarjamo, da je kultura eden ključnih resorjev za razvoj moderne družbe in na izhodišča, ki so ključna za reformo kulture.
V začetku junija se je odvila redna letna skupščina mreže kulturnih organizacij Zahodnega Balkana Kooperativa, na kateri je bila predsednica Asociacije Jadranka Plut izvoljena za članico upravnega odbora, hkrati pa tudi za predsednico platforme.
Asociacija si bo s svojimi izkušnjami prizadevala za aktivno sodelovanje in tvorno nadgrajevanje dosedanjega dela Kooperative, ki je zavezana predvsem h krepitvi sodelovanja, opolnomočenju in izmenjavi dobrih praks nevladnega sektorja v kulturi.
Občine bi morale imeti že leta napisane lokalne kulturne programe, s katerimi bi strateško razvijale lokalno kulturo. A v praksi so ti programi pogosto mrtva črka na papirju, ali pa nevladnega sektorja ne upoštevajo v zadostni meri. Občine so tiste, ki za kulturo prispevajo tudi izjemno veliko sredstev, a v praksi se vsakič znova izkaže, da financiranje ni usmerjeno razvojno, predvsem pa ne v nevladni sektor. Višina sredstev za profesionalno delovanje nevladnega sektorja v kulturi tudi drastično upada skladno z velikostjo občin.
Kako lahko nevladniki v kulturi vplivamo na agende političnih strank pred lokalnimi volitvami? Pridružite se našemu zagovorniškemu posvetu v četrtek, 21. junija 2018.
Ustvarjalke in ustvarjalci v kulturi in umetnosti so vse pogosteje tarča napadov, nestrpnosti in žaljivk, kar je zaskrbljujoče. Po podelitvi nagrad Prešernovega sklada smo lahko spremljali več takšnih napadov, samo nekaj mesecev kasneje se zgodba ponavlja.
Goran Injac, dramaturg in umetniški vodja Slovenskega mladinskega gledališča, je bil po incidentu v Brnu, kjer so gledališko predstavo prekinili neonacisti, deležen še žaljivih in sovražnih pisem v Sloveniji. V Asociaciji ne pristajamo na tovrsten žaljiv diskurz o umetnosti in ustvarjalcih, zato v nadaljevanju posredujemo protestno pismo, pod katerega so že zabeleženi številni podpisi podpore, tudi naš.
V sklopu kampanje Čas je za kulturo in umetnost (#časzakulturo) je Asociacija 16. maja izvedla posvet na temo prihodnosti nevladnega sektorja v kulturi.
Poleg nekaterih znanih zahtev, s katerimi se bo prihodnja ministrica ali minister moral nujno spopasti, smo slišali tudi kar nekaj konceptualnih premislekov o pogojih razvoja sodobne umetnosti.
Lokalne skupnosti imajo po ustavi in zakonu veliko pristojnosti in znotraj slednjih je tudi urejanje kulture, kar se odvija skozi lokalno kulturno politiko. Kaj so dobre in kaj slabe prakse, raziskujemo skozi redno Kulturosferino rubriko.
Mesto Ljubljana ima pestro kulturno ponudbo in je hkrati mesto, ki tako nominalno kot procentualno zagotavlja enega najvišjih proračunov za kulturo. Mestna občina Ljubljana v svojih odgovorih prepoznava kulturo kot enega pomembnejših sektorjev razvoja mesta, Uroš Veber iz Zavoda Projekt Atol pa poleg številnih pozitivnih plati izpostavlja tudi nekaj izzivov za prihodnost.
Maj se je zaključil s predvolilnim soočenjem posvečenim kulturi, ki se je odvilo v Kinu Šiška, junij pa se je začel z oteženo povolilno kombinatoriko.
V tokratni rubriki Kulturna premišljevanja jo preračunava direktor Kina Šiška in odličen poznavalec kulturno političnih razmer, Simon Kardum.
Zavod Senzorium predstavlja enega drznejših gledaliških projektov pri nas, saj se v celoti posveča nekonvencionalnim gledališkim uprizoritvam. Sodelovali so s številnimi priznanimi domačimi in tujimi ustvarjalci in ustvarili prepoznavne predstave v specifičnem senzorialnem izrazu.
Senzorium je že vrsto let aktiven član Društva Asociacija, mi pa smo se tokrat za rubriko Iz prve vrste pogovarjali z umetniško vodjo in direktorico zavoda Barbaro Pio Jenič. Govorili smo o togosti administrativnega in razpisnega aparata pri zaznavanju in ustreznem vrednotenju kreativnih umetniških praks, težavah samozaposlenih v kulturi in drugih tematikah.