Nehajmo mižati glede zdravja samozaposlenih

V različnih oblikah prekarnih zaposlitev je že več kot desetina prebivalk in prebivalcev Slovenije in ta odstotek je še bistveno višji v kreativnih poklicih. Slaba finančna in socialna slika te marginalizirane populacije se vse bolj kaže v vseh poljih življenja, vključno z vse bolj akutno zdravstveno sliko prekarnih delavk in delavcev.

Prav na polju zdravstva namreč prihaja do razkroja elementov zdravstvenega varstva in neenakopravne obravnave prekarcev, zato je nujno, da se tudi odločevalci spopadejo s to problematiko.

Preberite več

To ni rešitev, ki smo jo čakali: komentar poziva

Ministrstvo za kulturo je objavilo Javni poziv za izbor javnih kulturnih projektov mednarodnega sodelovanja na področju umetnosti. Gre za 520.000 evrov okvirno razpoložljivih sredstev, ki sta jih premier Miro Cerar in Vlada RS nevladnikom namenila zaradi iz dneva v dan bolj drastične situacije na področju financiranja nevladnih organizacij in samozaposlenih v kulturi. S temi sredstvi naj bi ministrstvo programsko podprlo mednarodno prepoznavne nevladne organizacije na javnem razpisu z jasnimi kriteriji in strokovno presojo kvalitete prijav.

Javni poziv kaže, da je ministrstvo obljubljena sredstva namenilo za povsem drug namen. Javni poziv, ki je poln notranjih nekonsistentnosti, je tako še en udarec več nevladni sceni ter še en korak v procesu sistematične deprofesionalizacije umetniškega sektorja pri nas.

Preberite več

Vabilo: Tudi kulturniki zbolevamo. Kako naprej?

Zdravje predstavlja enega temeljnih predpogojev za delo, zato je toliko težje razumeti, da zdravstveni sistem samozaposlenim v kulturni ni naklonjen, jim onemogoča normalno delo in je do neke mere skupaj z drugimi kazalniki celo kontraproduktiven.

Ker je na področju zdravstva veliko vprašanj, ki zadevajo samozaposlene v kulturi, Asociacija skupaj s partnerji soorganizira posvet na izpostavljeno temo, ki se bo odvil 24. aprila 2018 v kreativnem centru Poligon s pričetkom ob 14:45, v sklopu konference Status samoobremenjenega.

Preberite več

Zakon o kulturnem evru potrebuje NVO

Foto: Nada Žgank@Bunker
Foto: Nada Žgank@Bunker

V parlamentarni proceduri je Zakon o zagotavljanju sredstev za nekatere nujne programe v kulturi (t.i. Zakon o kulturnem evru), ki za polje kulture, predvsem na področju investicij, prinaša dobrodošlo finančno injekcijo, zato upamo, da ga bodo poslanke in poslanci potrdili še pred koncem tega mandata.

V Asociaciji opozarjamo, da je zakon hkrati priložnost, da se uredi tudi področje najbolj zapostavljenega dela kulture – to je samozaposlenih in nevladnih organizacij v kulturi. Zato upamo, da bodo poslanke in poslanci z ustreznimi amandmaji v 6. cilju zakona sredstva namenili vsem nevladnim organizacijam.

Preberite več

Civilna družba z manifestom za prihodnost

Pred volitvami je vprašanje civilne družbe v Sloveniji ponovno na prelomnici. Bo šel razvoj v smer preporoda ali nazadovanja? Nedavno nastali Manifest civilne družbe je poskus mišljenja prihodnosti družbe, ki s pomočjo nevladnih organizacij stremi k vključujoči, sodobni in odprti skupnosti ter trajnostnemu razvoju.

Manifest civilne družbe je na pobudo Umanotere nastal kot plod dela številnih nevladnih organizacij, med katerimi je svoj delež prispevala tudi Asociacija. Seveda je manifest funkcionalen kot celota, a kulturi smo namenili še posebno pozornost, saj menimo, da predstavlja enega osnovnih miselnih temeljev za družbo prihodnosti.

Preberite več

Vsebinske mreže vse bolj aktivne

Konzorcij vsebinskih mrež, katerega članica je tudi Asociacija, povezuje vse krovne nevladne organizacije po posameznih vsebinskih področjih v mrežo, ki skupaj naslavlja vprašanja, ki zadevajo celotni nevladni sektor.

Konzorcij se sestaja enkrat mesečno. V zadnjih šestih mesecih so bili sestanki in dejavnosti mreže zelo pestre.

Preberite več

Lokalne kulturne politike: MO Celje

Jeseni bodo potekale lokalne volitve, ki predstavljajo priložnost za razmislek tudi na področju lokalnih kulturnih politik. Pričujoča rubrika predstavlja uvid v dobre (in ne tako idealne) prakse po posameznih očinah in naslavlja aktivnosti, ki bi jih v prihodnosti morda veljalo opustiti ali pa nadgrajevati.

Celje je tretje največje mesto v Sloveniji in s tem je tudi obseg kulturnih dejavnosti sorazmerno velik. V mestni občini so podali nekaj kratkih pojasnil glede kulture, iz Hiše kulture Celje pa so osvetlili svoj pogled na delovanje lokalne kulturne politike. Nevladne organizacije se po besedah Matije Kovača soočajo predvsem z nerazumevanjem profesionalne nevladne produkcije, prisotne pa so tudi druge težave.

Preberite več

EU Kampanja: Podvojimo sredstva za kulturo!

Foto: @Škuc
Foto: @Škuc

Po letu 2020 prihaja naslednja finančna perspektiva, ki bo pomembno krojila višino evropskih sredstev tudi v Sloveniji.

Ker se za kulturo trenutno na ravni Evropske Unije namenja procentualno manj kot pol odstotka proračuna, je evropska mreža Culture Action Europe (CEA), katere članica je tudi Asociacija, sprožila kampanjo, v kateri poziva k zvišanju evropskih sredstev za kulturo v naslednji finančni perspektivi. Kampanja se na spletu širi z oznako #Double4culture oziroma #Commit1%!. Pridružuje se ji tudi Asociacija.

Preberite več

Vabilo: konferenca Status samoobremenjenega

Izgorelost, sindrom kronične utrujenosti, motnje spanja in odvisnost od elektronskih naprav so le nekatere izmed bolezni, povezane z delom, o katerih se šele v zadnjem času pogosteje in bolj odkrito govori. Žrtve so običajno najbolj predani delavci, ki si namesto medalje za pridnost z dolgoletnim izčrpavanjem prislužijo dolgo ali celo trajno bolniško odsotnost.

S pospešenim naraščanjem samozaposlenosti je vse več ljudi istočasno v vlogi šefa, prodajalca, ustvarjalca, računovodje, izumitelja, … in se tako hitro znajdejo v spirali nezamejenega delavnega urnika, ki pušča malo prostora za počitek. In ko samozaposleni zboli, občuti vso težo svojega samoobremenilnega statusa, saj se znajde v paradoksalni poziciji zaposlenega in zaposlovalca, kjer si mora kljub bolezni zagotoviti preživetje.

Preberite več

Iz prve vrste: MoTA

Muzej tranzitornih umetnosti – MoTA je ena bolj multidisciplinarno zastavljenih platform pri nas, saj skozi njen program preči vse od arhitekture do glasbe, instalacij, posegov v urbani prostor in še kaj.

MoTA se je Asociaciji pridružila letos, za glasilo Kulturosfera pa smo se pogovarjali z umetniškim in programskim direktorjem Martinom Bricljem Barago, ter producentko in programsko vodjo festivala SONICA, Nejo Tomšič. Uvodni del pogovora je posvečen programskemu razpisu ministrstva za kulturo, ki se ni odločilo ponovno financirati programa organizacije, govorili pa smo tudi o prihajajočih volitvah in drugih temah.

Preberite več