10. decembra se bomo nevladniki pridružili vseevropski kampanji No Day without us, ki bo poskušala ob dnevu človekovih pravic opozoriti na pomen nevladnih organizacij ter na vse večje krčenje prostora civilne družbe.
V Sloveniji na pobudo CNVOS akcija poteka pod ključnikom #MarNamJe. Akciji se pridružuje tudi Asociacija.
V novembru so se predstavniki Društva Asociacija sestajali s poslanskimi skupinami, zato da bi v novem sklicu parlamenta predstavili naše dosedanje zagovorniško delo, usmeritve in tudi cilje za katere menimo, da bi jih morala kulturna politika pričeti aktivneje vključevati.
Poslance smo ob tem seznanili tudi z nekaterimi aktualnimi tematikami, ki smo jih večinoma že naslovili tudi skozi javno razpravo.
Če ste zamudili aktualne medijske polemike glede kulturne politike na polju samozaposlenih in nevladnih organizacij v kulturi, za vas vsak mesec zberemo nekaj najzanimivejših odzivov.
V nadaljevanju si lahko preberete izbor prispevkov, ki poročajo o aktivnostih in stališčih Asociacije.
V Asociaciji si že vrsto let prizadevamo, da bi ministrstvo za kulturo začelo sistematično razvijati in priznavati podporne mehanizme za samozaposlene in nevladne organizacije v kulturi. Za nemoten razvoj umetnosti je ustrezen podporni administrativni sistem v vse bolj birokratiziranemu svetu namreč nujen.
Zato smo tokrat v času, ko nadgrajujemo Asociacijin servis za samozaposlene v kulturi k pisanju na temo podpore sodobni umetnosti, še posebej samozaposlenim v kulturi, povabili direktorja SCCA-Ljubljana Dušana Dovča, sicer tudi dolgoletnega člana upravnega odbora Asociacije. SCCA je pred leti namreč prvi v Sloveniji vzpostavil celostni servis za samozaposlene, ki se je končal prav zaradi nepodpore države.
Ministrstvo za kulturo je v javno razpravo posredovalo predlog novega Pravilnika o strokovnih komisijah. Pravilnik na novo določa število, sestavo, trajanje mandata, naloge, način dela in financiranje stalnih ter začasnih strokovnih komisij za posamezna področja oziroma vidike kulture.
Pravilnik je izjemnega pomena za vse ustvarjalce na področju kulture, saj strukturira eno najpomembnejših odločevalskih teles, katera odločajo o razdeljevanju javnih sredstev oziroma o izvrševanju mehanizmov izvajanja kulturnih politik. Predlog uvaja posamezne novosti, ki jih v Asociaciji vsekakor pozdravljamo. Hkrati pa menimo, da v predlaganem besedilu obstajajo še dodatne možnosti za izboljšave.
Asociacija se kot članica organizacije Culture Action Europe pridružuje pozivom k podpori predloga Evropskega parlamenta, da se v prihodnjem finančnem obdobju 2021-2027 sredstva za proračun programa Ustvarjalna Evropa, programa EU za kulturni in ustvarjalni sektor, podvojijo iz 1.4 milijarde na 2.8 milijardi evrov.
Ustvarjalna Evropa (Creative Europe) je nadnacionalni program Evropske unije, ki se že izvaja v obdobju 2014–2020 in je namenjen promociji evropskih kulturnih in ustvarjalnih sektorjev, spodbujanju čezmejnega sodelovanja in povečanju njihovega prispevka k rasti in novim delovnim mestom, podvojitev proračuna pa bi vsekakor pomenila obogatitev kulturne produkcije in krepitev vrednot, ki jih prinaša kultura.
Pred parlamentarnimi volitvami smo se kulturnice in kulturniki zbrali v kampanji Čas je za kulturo in umetnost in izpostavili nujne reforme kulture, ki se morajo zgoditi v mandatu prihodnje vlade. Dejavni smo bili tudi v času nastanka koalicije, ko smo izborili nekatere pozitivne opredelitve v koalicijski pogodbi.
V koalicijski pogodbi je med drugim navedeno, da se bo proračun za kulturo postopoma dvigoval ter da je cilj zvišanje na najmanj 0,5% BDP do konca mandata. Tokrat z javnim pismom še enkrat opozarjamo na nujnost izpolnjevanja predvolilnih obljub in koalicijskih zavez, ki se morajo začeti uresničevati že z rebalansom proračuna za leto 2019.
V Sloveniji smo vrsto let poznali mehanizem tako imenovanih izjemnih pokojnin, ki so vrhunskim ustvarjalcem, znanstvenikom in športnikom omogočali bolj varno starost.
Pred slabim desetletjem se je izjemne pokojnine prenehalo podeljevati in potem ko so pred enim letom izjemen pokojnine spet pričeli dobivati športniki, je sedaj v parlamentarni proceduri še predlog, da bi slednje ponovno lahko pripadle tudi kulturnikom in znanstvenikom.
Nevladne organizacije v kulturi so bogastvo primerov dobrih praks povezovanja, inovacije, mreženja in razvoja kompetenc. A vse prevečkrat te prakse ostajajo spregledane v širši javnosti.
V Asociaciji iščemo primere dobrih praks nevladnikov na področju kulture iz vse Slovenije. Zanima nas, kaj vse ponujamo našim uporabnicam in uporabnikom in kako pripomoremo k večji kvaliteti življenja vseh prebivalcev skozi kulturo in umetnost. V seriji poglobljenih člankov jih bomo v naslednjem letu predstavljali v našem elektronskem glasilu Kulturosfera. Bi tudi vi radi svoj projekt delili s širšo javostjo? Pišite nam na info@asociacija.si.
Asociacija je poleg lokalnega in nacionalnega nivoja aktivna tudi na mednarodni, predvsem evropski ravni. Smo tudi člani ali pa sodelujemo z različnimi mednarodnimi organizacijami in ena od organizacij v kateri smo aktivno vključeni je Culture Action Europe.
Konec oktobra se je v Timisoari v Romuniji odvilo letno srečanje mreže Culture Action Europe, hkrati pa je potekala tudi konferenca Beyond the Obvious, ki se je tokrat odvila pod naslovom Ctrl+shift HUMAN. Obeh dogodkov se je udeležila tudi Asociacija.