V društvu Asociacija menimo, da je dialog eden od predpogojev za konstruktivno reševanje odprtih kulturno-političnih vprašanj. Pogovore smo tako začeli tudi z novim ministrom Zoranom Pozničem, s katerim smo se sestali na prvem sestanku.
Na uvodnem sestanku smo odprli predvsem nekatera že poznana vprašanja, govorili pa smo tudi o uresničevanju zavez v koalicijski pogodbi.
Ministrstvo za kulturo je na podlagi prispelih prijav na javno povabilo imenovalo novo delovno skupino za trajni dialog s samozaposlenimi v kulturi.
Glede na to, da je ena izmed nalog delovne skupne tudi spremljanje uresničevanja koalicijskih zavez, se nadejamo, da bo tokrat delovanje skupine imelo dejanski vpliv na odločevalce, ki določajo spremembe in odgovore na probleme, ki tarejo samozaposlene v kulturi. V delovno skupino je bil na predlog Asociacije imenovan Jernej Kaluža, izvajalec Servisa za ustvarjalce, namenjenega prav reševanju konkretnih problemov, ki jih imajo samozaposleni v kulturi.
V Državnem svetu je 21. marca 2019 potekala 11. seja Komisije za kulturo, znanost, šolstvo in šport, na kateri je bila med glavnimi točkami vloga stanovskih združenj iz področja kulture v trajnostnem razvoju družbe.
Seje se je udeležila tudi Asociacija, saj so bili obravnavani zakoni, ki so za razvoj kulture velikega pomena, od proračuna za kulturo do Zakona o nevladnih organizacijah.
Nomad Dance Academy Slovenija, Kino Šiška in društvo Asociacija kot vsebinski partner so 8. marca 2019 organizirali posvet, na katerem so si gostje in udeleženci poskusili odgovoriti na vprašanje, kako ustvariti in povezati rezidence na področju sodobnega plesa v Sloveniji in JV Evropi?
V času, ko mobilnost umetnic in umetnikov postaja evropski imperativ, je jugovzhodna Evropa iz tovrstnih shem čedalje bolj izključena. Lokalne sodobno-plesne scene umirajo na obroke, mobilnost (predvsem na Zahod) od ene rezidence do druge postaja preživetvena strategija, programska izmenjava na teritoriju JV Evrope pa je vse bolj stihijska in prepuščena golemu naključju občasnega financiranja.
Ime: Zakon o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju kulture in raziskovalno-razvojne dejavnosti
Predlagatelj: Ministrstvo za kulturo
Predlog poslan v obravnavo: 18. 10. 2018
Ključne spremembe zakona s strani predlagatelja:
Izjemne pokojnine kot priznavanje za izjemne dosežke posameznim osebam na področju kulture in raziskovalno-razvojne dejavnosti še vedno ni urejeno. Zakon o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju kulture in raziskovalno-razvojne dejavnosti bi nadomestil Zakon o izjemnem priznavanju in odmeri starostne pokojnine osebam, ki imajo posebne zasluge na področju kulture in raziskovalno-razvojne dejavnosti, z uvedbo novega pojmovanja izjemnih pokojnin.
Poglavitni cilj predlaganega zakona je vzpostavitev ustreznih pravnih podlag za nadaljnje priznavanje izjemnih dosežkov osebam, ki so s svojimi dosežki trajno prispevale k razvoju družbe in ugledu države na področju kulture in raziskovalno-razvojne dejavnosti. Predlog zakona jasneje opredeljuje pojem dodatka k pokojnini za izjemne dosežke, ki je po svoji naravi, enako kot po dosedanjih predpisih, častno priznanje, ki ga Vlada Republike Slovenije dodeli upravičencu za varno starost iz naslova minulega dela na področju kulture ali raziskovalno-razvojne dejavnosti. Prav tako se zagotovi enaka obravnava oseb, ki so bile upravičene do izjemnih pokojnin po Zakonu o izjemnem priznanju in odmeri starostne pokojnine osebam, ki imajo posebne zasluge in tistih, ki zaradi ne izvajanja zakona do le teh niso upravičeni. Predlog novega zakona opredeljuje izjemne dosežke, ki se za področje kulture in raziskovalno-razvojne dejavnosti lahko upoštevajo pri priznanju dodatka k pokojnini, in s tem na zakonski ravni postavlja kriterije za priznanje.
Osnutek predloga zakona sledi nadaljnji primerljivi obravnavi posameznikov na področju kulture in raziskovalno-razvojne dejavnosti s področjem športne dejavnosti, saj je bil v letu 2017 že sprejet Zakon o dodatku k pokojnini za delo in izjemne dosežke na področju športa.
Odziv Asociacije:
Predstavniki in člani Asociacije so že na 9. seji Delovne skupine za trajni dialog s samozaposlenimi v kulturi na ministrstvu za kulturo (MK) novembra 2017, naslovili problematiko že več let ustavljenega mehanizma podeljevanja izjemnih pokojnin, ki so predstavljale vsaj delni korektiv socialno slabe slike upokojenih samostojnih ustvarjalcev v kulturi. Problematiko izjemnih pokojnin za kulturnike Asociacija izpostavi tudi na pogovorih s poslanskimi skupinami DZ. Predlog Zakona o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju kulture in raziskovalno-razvojne dejavnosti so analizirali člani UO in sodelavci strokovne pisarne. Asociacija se je na predlog zakona odzvala z javno podporo na spletni strani, a hkrati predlagala nujne izboljšave predloga, ki jih je Ministrstvu za kulturo posredovala kot komentar v okviru javne razprave. Na nerešenost problema je Asociacija opozorila tudi v analizi »100 dni vlade na področju kulture«.
Ključne točke v odzivu Asociacije:
Predlog Zakona o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju kulture in raziskovalno-razvojne dejavnosti je sicer večinoma sprejemljiv in smiseln, zato smo poslali predvsem manjši popravek oziroma dopolnilo v okviru razumevanja nagrad, ki štejejo za pridobitev pravice do izjemne pokojnine. Predlog je namreč vključeval zgolj del nagrad, pri čemer ni upošteval tudi nagrade, ki niso stanovskega pomena oziroma svetovnega pomena. Poleg tega smo opozorili, da je sistem pokojnin kot tak za samozaposlen v kulturi problematičen, saj samozaposleni v skladu s pravico do plačila prispevkov, ki jim dodeljuje minimalne prispevke po tem dobivajo tudi minimalno pokojnino.
Pregled upoštevanja predlogov Asociacije:
Predlog je v medresorskem usklajevanju in zaenkrat še ni znano, ali Ministrstvo za kulturo je ali bo upoštevalo predloge in dopolnitve Asociacije.
Kronologija zagovorniških dejavnosti:
4. januar 2019: Asociacija na problem neurejenosti izjemnih pokojnin kot priznavanja za izjemne dosežke na področju kulture in raziskovalno-razvojne dejavnosti opozori tudi v spletni objavi analize »100 dni vlade na področju kulture«.
20. november 2018: Asociacija predlog zakona podpre z javno objavo na spletni strani, a hkrati opozori na svoje predloge za nekatere nujne izboljšave.
19. november 2018: V okviru javne razprave Asociacija Ministrstvu za kulturo posreduje komentar predloga s predlogi za njegove nujne izboljšave.
November 2018: Predstavniki Asociacije opravijo pogovore s poslanskimi skupinami DZ, na katerih med drugim izpostavijo tudi zakon o izjemnih pokojninah za kulturnike.
Oktober 2018: Člani UO in sodelavci strokovne pisarne opravijo analizo zakonskega predloga.
22. november 2017: Predstavniki in člani Asociacije so naslovili problematiko že več let ustavljenega mehanizma podeljevanja izjemnih pokojnin v kulturi na 9. seji Delovne skupine za trajni dialog s samozaposlenimi v kulturi na ministrstvu za kulturo (MK).
Kratko o zakonu: Gre za mehanizem tako imenovanih izjemnih pokojnin, ki so vrhunskim ustvarjalcem, znanstvenikom in športnikom omogočali bolj varno starost, ki smo ga v Sloveniji poznali vrsto let. Pred slabim desetletjem se je izjemne pokojnine prenehalo podeljevati in potem ko so pred enim letom izjemen pokojnine spet pričeli dobivati športniki, je sedaj v parlamentarni proceduri še predlog, da bi slednje ponovno lahko pripadle tudi kulturnikom in znanstvenikom.
Trenutno veljavni zakon: Samostojno in celovito je bilo vprašanje izjemnih pokojnin v Republiki Sloveniji prvič urejeno že leta 1974 z Zakonom o izjemnem priznanju in odmeri starostne pokojnine osebam, ki imajo posebne zasluge (Uradni list SRS, št. 18/74 – v nadaljevanju ZIPO). ZIPO je bil v letu 1990 spremenjen in dopolnjen, prečiščeno besedilo pa je bilo objavljeno v Uradnem listu RS, št. 14/90.
V začetku leta 2011 je bil v obravnavo na Vlado RS posredovan predlog novega Zakona o doživljenjski renti za izjemne dosežke na področju kulture, raziskovalno-razvojne dejavnosti in športa ter predlog uredbe, ki podrobneje ureja postopek in merila za izjemno podelitev rente, vendar pa je bil predlog 17. 3. 2011 umaknjen iz vladne obravnave.
V letu 2017 je bil sprejet Zakon o dodatku k pokojnini za delo in izjemne dosežke na področju športa, ki je področje izjemnih pokojnin uredil le na področju športa, še vedno pa ostaja neurejeno področje priznavanja in odmerjanja dodatka za izjemne dosežke na področju kulture in raziskovalno-razvojne dejavnosti.
Od decembra 2018 pa je v medresorskem usklajevanju predlog Zakona o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju kulture in raziskovalno-razvojne dejavnosti.
Zgodovina sprememb zakona in dejavnosti Asociacije:
Ime: Pravilnik o strokovnih komisijah (Uradni list RS, št. 77/18)
Predlagatelj: Ministrstvo za kulturo
Predlog poslan v obravnavo: oktober 2018
Predlog pravilnik sprejet: november 2018
Ključne spremembe pravilnika s strani predlagatelja:
Pravilnik na novo določa število, sestavo, trajanje mandata, naloge, način dela in financiranje stalnih ter začasnih strokovnih komisij za posamezna področja oziroma vidike kulture.
Med novostmi so predvsem povečanje števila članov posamezne komisije na 5 do 7 članov in opredelitve, da se pri sestavi komisije »zasledujejo uravnotežena strokovnost, zastopanost obeh spolov in enakomerna pokritost ozemlja Republike Slovenije«. Pomemben napredek je narejen tudi na področju večje avtonomnosti vsake posamezne komisije, kot pozitiven premik pa razumemo tudi določila, ki zmanjšujejo korupcijska tveganja.
Odziv Asociacije
Komentarji na predlog pravilnika, ki jih je Asociacija poslala novembra 2018, so v celoti dostopni na tej povezavi.
Asociacija je v odzivu podala več predlogov za izboljšave pravilnika:
V Asociaciji se zavzemamo tudi za javno objavo zapisnikov posameznih strokovnih komisij in da se v Pravilniku določi tudi minimalni honorar za njihove člane.
Pregled upoštevanja predlogov Asociacije:
Ministrstvo za kulturo ni želelo upoštevati predlogov Asociacije za izboljšanje besedila pravilnika.
Kronologija zagovorniških dejavnosti
Oktober 2018: Korespondenčni posvet članov Asociacije, na podlagi odzivov članov UO in drugih zainteresiranih članov je bila opravljena analiza pravilnika.
November 2018: O ustreznosti predlogov se je Asociacija posvetovala s CNVOS.
22. november 2018: V sklopu javne razprave je Asociacija na ministrstvo poslala predloge in komentarje za spremembo pravilnika.
04. december 2018: Na spletni strani je Asociacija objavila novico o odzivu na pravilnik in zraven dodala na ministrstvo poslane komentarje.
13. december 2018: Asociacija na sestanku z ministrom za kulturo Dejanom Prešičkom opozori tudi na predloge za izboljšave pravilnika o strokovnih komisijah.
Foto: Davorin Ciglar Milosavljevič@GT22
Nevladne organizacije v kulturi zaradi prekarne narave dela vse več upov polagajo v združevanje resursov, predvsem pri upravljanju prostorov. Iz teh procesov v številnih krajih nastajajo samonikli kulturni centri, kjer nevladni ustvarjalci in ustvarjalke prečijo vsiljene ostre meje posameznih polj umetnosti in skozi svoje delo izumljajo nove strategije skupnostnega upravljanja.
Tovrstni primer je v zadnjih letih tudi mariborski GT22, kulturni center, ki je zrasel v središču mesta in ki ga s svojo vsebino napolnjujejo uprizoritveni, intermedijski, filmski, vizualni in številni drugi ustvarjalci.
Preberite več
V zadnjih letih je predvsem za neodvisne ustvarjalke in ustvarjalce vse težji dostop do kritik v medijih postal izjemno velik problem. Ministrstvo nanje še vedno veže kriterije za sredstva, hkrati pa tudi kritiki od svojega dela ob pomanjkanju prostora zanje le stežka živijo.
Nedavno se je o tem odvijala razprava na odboru za kulturo v državnem zboru, zato smo k pisanju tokratne kolumne povabili Pio Brezavšček, samozaposleno kritičarko, predsednico Društva za sodobni ples in sourednico nove kritiške platforme Neodvisni ter revije Maska.
Na odboru za kulturo je bil potrjen kandidat za novega ministra za kulturo Zoran Poznič, ki bo po vsej verjetnosti vodil kulturni resor. Bodočega ministra do sedaj poznamo predvsem po njegovem ustvarjanju in vodenju Delavskega doma Trbovlje, njegovo politično uspešnost pa lahko pričnemo presojati šele s predstavitvijo v Državnem zboru.
Predstavitev kandidata pred matičnim delovnim telesom seveda na dopušča široke razprave, a ob skorajšnjem imenovanju novega ministra je vseeno potrebno spomniti tudi na zelo pereče vprašanje nevladnih organizacij in samozaposlenih v kulturi.