Oblikovanje skupne evropske agende

Društvo Asociacija je članica nekaterih mednarodnih mrež, med drugim tudi mreže EAIPA oziroma Stronger together s sedežem na Dunaju.

Konec novembra so se predstavniki Asociacije udeležili srečanja in izrednega občnega zbora EAIPE, kjer smo razpravljali o skupnih izzivih, ki povezujejo nevladni sektor in ustvarjalce po vsej Evropi. EAIPA sicer ni zgolj mreža Evropske unije, pač pa združuje tudi članice izven EU, kar postavlja še širšo agendo in prizadevanja za izboljšanje položaja kulture in kulturnikov.

Preberite več

Kulturni evro tudi za NVO

Po tem ko je vlada 19. septembra potrdila predlog Zakona o zagotavljanju sredstev za nekatere nujne programe Republike Slovenije v kulturi (ZSNNPK), t.i. zakon o kulturnem evru, ga je 6. novembra obravnaval tudi Odbor za kulturo v Državnem zboru.

Asociacija si je že vse od izteka zadnjega zakona o kulturnem evru prizadevala, da bi novi vključeval tudi poklicne nevladne organizacije, zato nas veseli, da je odbor za kulturo z amandmajem podprl vključevanje celotnega nevladnega sektorja.

Preberite več

Dobre prakse NVO: Kralji ulice

V novembrskem podcastu se posvečamo prepletanju socialnega dela, vključevanja targetiranih skupin in kulture ter umetnosti. Med primere dobre prakse tokrat uvrščamo Društvo Kralji ulice, ki že leta razvijajo presežne metodologije vključevanja brezdomnih oseb v družbo, tudi s pomočjo kulture in umetnosti.

Za Kulturosferin podcast smo se pogovarjali s strokovno sodelavko Kraljev ulic Hano Košan.

Preberite več

Dialoška skupina z vprašanji ministrstvu

Na ministrstvu za kulturo sta v zadnjih mesecih potekali dve seji Delovne skupine za trajni dialog s samozaposlenimi v kulturi, katere primarna naloga je spremljanje izvrševanja koalicijske pogodbe.

Člani so poleg tega na sejah obravnavali tudi Nacionalni program za kulturo in spremljujoče oblikovanje akcijskega načrta.

Preberite več

Kulturna premišljevanja: Pomen vsebinskih mrež

Asociacija je konec septembra zaključila z izvajanjem štiriletnega projekta vodenja vsebinske mreže na področju kulture, ki ga je sofinanciralo Ministrstvo za javno upravo. Njena prihodnost visi v zraku, ker je zaradi spremembe v zakonodaji financiranje vsebinskih mrež prešlo na resorna ministrstva, ministrstvo za kulturo pa novega razpisa ni objavilo.

Kaj vse je v tem času dosegla Asociacija in zakaj je financiranje vsebinskih mrež pomembno, je v tokratni kolumni premišljevala nekdanja strokovna vodja Asociacije Tjaša Pureber.

Preberite več

Nadaljevanje dialoga z MOL

Mestna občina Ljubljana z nevladnim sektorjem in samozaposlenimi v kulturi vodi strukturiran dialog preko delovne skupine, v kateri delujejo tudi predstavniki Asociacije.

Skupina se je v letu 2019 sestala trikrat in sicer v marcu, juliju in oktobru, glavne tematike pa so bile predvsem priprave na kandidaturo MOL za Evropsko prestolnico kulture, pisanje novega lokalnega programa za kulturo MOL in pa oblikovanje programskega razpisa za prihajajoče novo obdobje.

Preberite več

Certifikat Kulturno podjetje

V okviru Javnega razpisa za razvoj in profesionalizacijo NVO in prostovoljstva 2019 Ministrstva za javno upravo RS je Asociacija kot prijavitelj, skupaj s partnerjema Mestom žensk in Društvom humanistov Goriške, uspela s prijavo projekta »Certifikat kulturno podjetje«.

Prijava izhaja iz potrebe po povezovanju kulture (predvsem nevladne) z gospodarstvom in v ta namen načrtujemo oblikovati poseben sistem za doseganje večjih sinergij med dvema sektorjema. Družbene izzive se namreč pogosto naslavlja ravno skozi oblikovanje sistemov za certificiranje, kot na primer certifikat Družini prijazno podjetje (za delovno ustrezno okolje), Fairtrade Certificate (za pravično globalno trgovino) ali certifikat NVO – Standard kakovosti (boljša organizacijska usposobljenost nevladnih organizacij). Iz tega izhodišča načrtujemo tudi izvedbo certifikata za podjetja, ki bodo izkazala interes za povezovanje s kulturo.

Povezovanje kulture in gospodarstva je sicer opredeljeno kot pomembno stičišče v večih strateških in razvojnih dokumentih. Na evropski ravni je tako bil leta 2015 sprejet sklep Sveta EU o povezovanju kulturnih in ustvarjalnih sektorjev z drugimi sektorji za spodbujanje inovacij, ekonomske vzdržnosti in socialnega vključevanja (dostopno v Uradnem listu EU 2015/C 172/04). Sklep kot tak v celoti govori ravno o prednostih povezovanja kulture z ostalimi sektorji. Svet poziva komisijo in nacionalne države, da »…seznanjajo vse deležnike, zlasti pa oblikovalce politik, poklicne ustvarjalce, industrijo, podjetja in vlagatelje s kulturno, gospodarsko in družbeno vrednostjo ustvarjalnosti in inovacij, doseženih z medsektorskim sodelovanjem. V ta namen je pomembno, da se spodbuja obsežno širjenje informacij o dobrih praksah, rezultatih in izkušnjah, pridobljenih v okviru medsektorskega sodelovanja ter o povezovanju strokovnjakov v mreže in vzajemnem učenju.« Svet med drugim ugotavlja tudi, da ima »povezovanje kulturnih in ustvarjalnih sektorjev z drugimi sektorji lahko različne koristi, med drugim: “boljša skrb za stranke, večje zadovoljstvo zaposlenih in organizacijska učinkovitost v poslovnem in javnem sektorju, in sicer zaradi vključevanja oblikovalcev, umetnikov in drugih poklicnih ustvarjalcev v razvijanje inovativnih in uporabniku prijaznih rešitev ter z vzpostavljanjem multidisciplinarnih skupin …”

Gledano horizontalno, nacionalno, govori o pomenu povezovanja nevladnega sektorja z gospodarstvom tudi Strategija razvoja NVO in prostovoljstva, ki si kot poseben četrti cilj do leta 2023 zastavi: »Okrepiti sodelovanje NVO in gospodarstva ter čez-sektorska partnerstva (gospodarstvo, NVO, javna uprava)«

O povezovanju kulture in gospodarstva govori tudi zadnji pretekli Nacionalni program za kulturo, tudi številni lokalni programi za kulturo, med njimi recimo LPK Mestne občine Ljubljana, ki je pridruženi partner v projektu, s čimer bomo testirati predvsem zmožnost krepitve povezovanja kulture in gospodarstva skozi sodelovanje mestnih občin. Dodatni element v tem delu je namera prijave MOL za naslov Evropska prestolnica kulture, kjer je v prijavi prav tako potrebno opredeliti povezovanje kulture in gospodarstva.

V projektu bomo skozi serijo fokusnih skupin, anket in testnega izvajanja modelov certificiranja stremeli h končnemu, kar se da optimalno oblikovanemu načinu certificiranja. Cilj je oblikovanje sistema certificiranja, ki ne bo koristil zgolj kulturnim organizacijam, pač pa bo realne prednosti in koristi ponudil tudi podjetjem. V začetku bomo oblikovali predvsem model certificiranja za področji na katerem delujeta partnerja, to je uprizoritvena umetnost in knjiga, naknadno pa bomo s še tremi pridruženimi partnerji, to so Zavod Cona, Zavod projekt Atol in društvo ŠKUC, certifikat razširili še na vizualno, intermedijsko in glasbeno področje.

Poleg ustvarjanja sinergij, stremi projekt tudi k večanju finančne stabilnosti izvenproračunskih sredstev nevladnega sektorja v kulturi in k splošnemu dvigu zanimanja za neodvisno kulturno produkcijo.

Projekt Certifikat Kulturno podjetje sofinancira Ministrstvo za javno upravo RS.

Scena ne sme plačevati za napake ministrstva

V Asociaciji, vsebinski mreži nevladnih organizacij na področju kulture smo 4. novembra 2019 organizirali novinarsko konferenco, ki je bila posvečena dogajanju glede programskega razpisa ministrstva za kulturo za obdobje 2018 – 2021.

Nedavno sta bili namreč po dolgotrajnem postopku v sofinanciranje naknadno sprejeti dve organizaciji in sicer Zavod Maska in Zavod Emanat, kmalu za tem pa so vsi uspešni prijavitelji s področja uprizoritvene umetnosti prejeli poziv za predložitev programov v letu 2020, ob katerem so prejeli tudi informacijo, da bodo v prihodnjem letu dobili približno deset odstotkov nižjo vrednost kot do sedaj, oziroma skoraj dvajset odstotkov manj glede na rebalans v letu 2019. Na konferenci smo poudarili, da je tovrstno znižanje nesprejemljivo.

Preberite več

Asociacija v Državnem zboru za višji proračun

Asociacija se je v oktobru udeležila seje Odbora za kulturo v Državnem zboru, poleg tega pa tudi seje Komisije za kulturo, znanost, šolstvo in šport v Državnem svetu. Obakrat smo predstavili skupno javno pismo več kot tridesetih krovnih organizacij na področju kulture, kjer se zavzemamo za sprejetje razvojnega proračuna za kulturo za prihodnji dve leti.

Proračun za kulturo, ki je bil poslan v parlamentarno proceduro, za leto 2020 namreč beleži zgolj rahlo zvišanje, v letu 2021 pa celo padec v višini šestih milijonov, kar nasprotuje vsem koalicijskih zavezam in kulturo pušča stagnirati na obrobju permanentnega kriznega diskurza.

Preberite več