Zagovorništvo – Stran 19

Debirokratizacija ali odrivanje stroke?

Vlada je septembra 2021 v Državni zbor vložila Predlog zakona o debirokratizaciji. Spomnimo, da je soroden zakonodajni predlog vložila že marca 2021. Tudi v tokratnem predlogu so zapisali, da je cilj izboljšati konkurenčno poslovno okolje in stanje na področju administrativnih ovir. Namen predlaganih zakonskih določb pa naj bi bil tudi poenostaviti življenja državljanov in poslovanje podjetij ter s tem prispevati k znižanju stroškov s tega naslova.

Aktualni Predlog zakona o debirokratizaciji ohranja spremembe, vezane na Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo (ZUJIK), ki so bile uvrščene tudi v marčevski predlog zakona. V društvu Asociacija smo tako tudi tokrat odločevalce pozvali, naj spremembe ZUJIK izvzamejo iz zakonodajnega predloga, saj niso res usmerjene v debirokratizacijo, temveč bosta njihova posledica predvsem nižanje vloge strokovnosti in višanje stopnje političnega vmešavanja v procese odločanja v okviru javnih razpisov.

Preberite več

Javno pismo: Ohranite tradicijo in inovativnost!

Na v zakonodajno proceduro vložen rebalans proračuna za leto 2022, ki na področju kulture ob siceršnjem zvišanju sredstev močno znižuje višine postavk za programe in projekte nevladnega sektorja, ljubiteljsko kulturo in založništvo, so se z javnim pismom odzvala tudi krovna združenja v kulturi.

Podpisniki pisma, strokovna in stanovska združenja, ki so temeljna za razvoj domače umetnosti in ohranjanje domače kulturne tradicije, so vlado, poslance državnega zbora in širšo javnost opozorili na pomembno vlogo, ki jo v domačem kulturnem ekosistemu opravljajo nevladne profesionalne in ljubiteljske organizacije. Odločevalce so ob tem pozvali, naj premislijo uničujoče posledice vladne napovedi znižanja sredstev ter uprejo vse sile v zagotovitev višine sredstev, ki bo pomenila razvoj celotne domače kulturniške krajine.

Preberite več

Asociacija proti znižanju sredstev za nevladnike tudi v državnem zboru

V odziv na napovedano skorajšnjo razpolovitev sredstev za programe in projekte nevladnega sektorja v kulturi je parlamentarni odbor za kulturo sklical 43. nujno sejo, na kateri so iskali podlage in obrazložitve za predloge sprememb Proračuna Republike Slovenije za leti 2022 in 2023. Seje se je v imenu društva Asociacija udeležil strokovni vodja Tadej Meserko.

Kot je v uvodni besedi poudarila sekretarka MK Ignacija Fridl Jarc, se, gledano celokupno, proračun Ministrstva za kulturo Republike Slovenije, povečuje. Sprva pa ni komentirala dejstva, ki izrazito zbode v oči, in sicer da v primerjavi s prvotno sprejetim proračunom prihaja do velikih sprememb na postavki »(3340) 3340-18-0012 Spodbujanje kulturne ustvarjalnosti«, iz katere se črpajo sredstva za programe, večletne projekte ter projekte, ki jih izvajajo nevladne organizacije, samozaposleni v kulturi in mestoma tudi fizične osebe. Natančneje se postavka iz prvotno sprejetih 6.446.728 evrov s predlogom rebalansa za leto 2022 zmanjšuje na 3.633.399 evrov.

Preberite več

Odločno proti vladni nameri uničenja NVO v kulturi

Nedavno je bil v zakonodajno proceduro vložen rebalans proračuna za leto 2022, ki za kulturo v splošnem sicer ohranja zadovoljivo višino sredstev, a hkrati na področju močno znižuje sredstva za nevladni sektor.

Vlada in Ministrstvo za kulturo RS predlagata, da se sredstva za NVO v kulturi, ki so predvsem na postavki »(3340) 3340-18-0012 Spodbujanje kulturne ustvarjalnosti«, z rebalansom zniža iz dobrih šestih milijonov na zgolj tri milijone in pol, kar je za sektor povsem uničujoča napoved.

Preberite več

NPK 2021 – 2028 potreben številnih dopolnil

Na področju kulture smo kljub zakonski obvezi že več let brez ustreznega nacionalnega strateškega dokumenta, kar pomeni, da že vrsto let kulturne politike sprejemamo brez ustrezne podlage. Nedavno smo naposled le dobili osnutek Nacionalnega programa za kulturo 2021 – 2028, ki žal vsebuje številne problematične točke.

Posebno zaskrbi dejstvo, ki se je ob predlogu ponovno potrdilo, in sicer, da je zakonska podlaga za oblikovanje NPK slaba, saj je po ZUJIK NPK, ki se ga sprejema v Državnem zboru, zelo splošen dokument z zgolj okvirnimi usmeritvami, akcijski načrt, ki kulture politike konkretizira in ki šele sledi, pa potrjuje zgolj Vlada, kar tudi po zadnjih izkušnjah pomeni, da je možno zelo rokohitrsko sprejeti kopico slabih ukrepov.

Preberite več

Dialog z MOL tudi v 2021

V društvu Asociacija znotraj dialoške skupine nadaljujemo kontinuiran dialog z Mestno občino Ljubljana. V letošnjem letu smo se sestali večkrat, razprava pa je bila vezana predvsem na proračun za NVO v kulturi, vzpostavljajoči se Centra Rog, zapuščini EPK, kulturno strategijo LUR in druge teme.

Pri vseh temah se zavedamo trenutnega okvira, v katerem se nahajamo, skupina pa je skozi konstruktivno kritiko vselej usmerjena k iskanju rešitev.

Preberite več

Programski razpis MK na številnih točkah neustrezen

V društvu Asociacija smo se odzvali na Javni razpis za izbor javnih kulturnih programov na področju umetnosti, ki jih bo v letih 2022–2025 sofinancirala Republika Slovenija iz proračuna, namenjenega za kulturo. Slednji ob povišanju sredstev in nekaterih ustreznih rešitvah razkriva vrsto težav.

Če je ministrstvo v programskem razpisu vsaj na papirju izpolnilo napovedi o povišanih sredstvih, ki se mdr. odražajo na ravni višine celokupno zagotovljenih sredstev za sofinancirane javne programe na področju umetnosti, predvsem na izbranih področjih – med njimi na glasbenem, kjer ministrstvo možno število sofinanciranih programov vrača na tisto iz leta 2014, ter v povsem novem, devetem morebitnem prejemniku sofinanciranja na področju vizualnih umetnosti – se v društvu Asociacija vse bolj upravičeno sprašujemo, v kolikšni meri gre za slamnato povišanje.

Preberite več

Maribor sprejel izziv priprave novega LPK

Mestna občina Maribor je stopila v proces priprave Strategije razvoja kulture 2022 – 2026, s katerim naj bi kulturi namenili celostni in trajni pomen v razvoju in življenju mesta. Delovnega srečanja s predstavniki lokalnih nevladnih organizacij, ki se je v organizaciji mariborskega Zavoda PIP odvilo 29. septembra, smo se udeležili tudi v društvu Asociacija.

Delovno srečanje, ki so se ga udeležili številni predstavniki mariborske nevladne kulturno-umetniške scene, zbrane pa sta uvodoma nagovorila tudi mariborski župan Aleksander Saša Arsenović in vodja mestnega Urada za kulturo in mladino mag. Klemen Brvar, je bilo v splošnem ocenjeno kot dobrodošel in pomemben korak na poti k oblikovanju sodobne, za vse deležnike vključujoče in predvsem izpolnljive mestne strategije razvoja kulture, ki naj temelji na proaktivnem naslavljanju že dolgo perečih in nenaslovljenih potreb sektorja. Slednje so v procesu več na srečanju sočasno izvedenih in moderiranih delovnih skupin udeleženci zbrali in sistematizirali, v zbranem dokumentu pa jih bodo kot predloge posredovali odločevalcem v razpravo in vključitev v Strategijo.

Preberite več

Krepitev NVO: priložnosti za sodelovanje na pretek

Konzorcij vsebinskih mrež NVO Slovenije, katerega del je tudi Društvo Asociacija kot vsebinska mreža na področju kulture, se je udeležil srečanja Mreže regionalnih stičišč NVO. Namen srečanja je bil predstaviti delovanje vsebinskih mrež, prepoznati možnosti sodelovanja med regionalnimi stičišči in vsebinskimi mrežami ter odpreti strateška vprašanja, vezana na krepitev NVO sektorja.

Na srečanju, ki se je 27. septembra odvilo v Ljubljani, so bile uvodoma orisane različne že obstoječe dobre prakse sodelovanja med vsebinskimi mrežami. Zastopniki različnih regionalnih stičišč so izpostavili in pozdravili uspešna pretekla sodelovanja z društvom Asociacija. V imenu slednjega se je srečanja udeležila Polona Torkar, ki je predstavila raznorodne načine že obstoječega povezovanja društva z regijskimi stičišči, a izpostavila, da je priložnosti še mnogo, pri čemer je ključnega pomena, da udeleženci srečanja najprvo jasneje opredelijo medsebojna razmerja in dejavnosti.

Preberite več

Predstavitev projekta Certifikat Kulturno podjetje

Na današnji novinarski konferenci so Inga Remeta in Tadej Meserko kot predstavnika Asociacije, Urška Jež v imenu Društva za promocijo žensk v kulturi Mesto žensk ter Katja Pahor v imenu Društva humanistov Goriške predstavili projekt Certifikat Kulturno podjetje. Na predstavitvi sta se jim pridružili tudi Irena Moro iz Družbe Moro in Kristina Sever iz Elektra Ljubljana, predstavnici dveh izmed podjetij, ki so v projektu sodelovali kot razvojni partnerji in so prejemniki certifikata.

Inga Remeta je na novinarski konferenci uvodoma izpostavila, da ima kultura poleg splošno prepoznane funkcije ogledala družbe, tudi številne druge pozitivne lastnosti, ki jih pogosto pozabljamo.

Preberite več