Nedavno so pričele nevladne organizacije prejemati rezultate prijav na programski razpis 2022–2025, zaradi česar v nevladnem in širšem kulturnem sektorju ponovno vre.
V Asociaciji smo se odzvali na do sedaj znana problematična dejstva, hkrati pa pripravljamo tudi daljšo analizo, ki jo bomo predstavili na tradicionalni novinarski konferenci Asociacije pred kulturnim praznikom, ki bo predvidoma v zadnjem tednu januarja.
Asociacija se je v preteklem letu s številnimi aktivnostmi odzvala na namero Finančne uprave RS, da obdavči prispevke samozaposlenih v kulturi, ki dohodnino plačujejo kot normiranci in jim prispevke plačuje država. Kot je znano je FURS za preteklo leto zgolj z brošuro napovedal spremembo dotedanje prakse, ko so se prispevki, plačani s strani države, iz obdavčitve z dohodnino vedno izvzemali. Asociaciji je za leto 2021 oziroma za obdavčitev leta 2020 uspelo doseči spremembo, a je hkrati ministrstvo za finance napovedalo, da bo problematično interpretacijo pričelo upoštevati z letom 2022.
V Asociaciji smo tematiko ves čas naslavljali in delovalo je, da se bo vprašanje dokončno uredilo s spremembo zakona o dohodnini, ki pa zaradi drugih določil v Državnem zboru žal ni dobil zadostne podpore. Ker problem torej ostaja, smo ministrstvo za finance in FURS pozvali, da se problematični interpretaciji tudi za leto 2022 odpovedo.
Certifikat kulturno podjetje z decembrom 2021 postaja dostopen vsem zainteresiranim podjetjem. Dvoletno delo konzorcijskih partnerjev, Društva Asociacija, Društva humanistov Goriške in Društva Mesto žensk, se je za podjetja in ponudnike kulturnih vsebin opredmetilo na spletni strani, ki ponuja pregled nad samim postopkom pridobitve certifikata za podjetja kot tudi pregled nad vsebinami, ki jih ponujajo nevladne organizacije in samozaposleni_e v kulturi včlanjeni v Društvo Asociacija.
Idejo certifikata smo širši javnosti skupaj s štirimi razvojnimi partnerji Elektro Ljubljana, Družba Moro, AH Malgaj in odvetnica Urša Chitrakar predstavili septembra na tiskovni konferenci. Dobri odzivi podjetij in širše javnosti so ponudnike motivirali k pretehtanemu oblikovanju ponudbe aktivnosti, med katerimi lahko podjetja izbirajo v času pridobivanja Certifikata. Nabor ni dokončen, saj je model certificiranja oblikovan dovolj odprto, da podjetjem omogoča upoštevanje interesa zaposlenih in lastnih strateških ciljev, ki jih z vključevanjem kulturno-umetniških vsebin in znanj želijo doseči. Vsebine se bodo na spletni strani osveževale večkrat letno.
Ministrstvo za kulturo RS je 3. decembra 2022 objavilo
Javni razpis za dodelitev
delovnih štipendij za samozaposlene v kulturi,
ki je zadnjih nekaj let razpisan kot neposredna podpora umetnikom in ustvarjalcem,
zaradi česar je še toliko bolj pomembno, kako je razpis oblikovan.
Ministrstvo za kulturo je ob terminski neustreznosti objave razpisa, ki se zaradi pozne objave zamika v praznični čas dopustov, z razpisom vnovič uveljavilo staro prakso, po kateri so do delovnih štipendij iz naslova zadevnega razpisa upravičeni izključno samozaposleni, ki so rojeni do vključno leta 1992 in torej stari največ 29 let. To pomeni, da je delovna štipendija iz naslova razpisa danes namesto 24,6 odstotka namenjena zgolj 6,5 odstotka samozaposlenim v kulturi.
V organizaciji društva Anibar je sredi decembra 2021 na Kosovu potekala razprava na temo vključujočega oblikovanja kulturnih politik.
K udeležbi
na konferenci je bila vabljena tudi Asociacija, ki se je udeležila razprave z
naslovom »Kaj bi lahko šlo narobe? Kaj delati in kaj ne pri izgradnji mreže?«, v
okviru katere smo delili naše izkušnje z delovanjem horizontalne vsebinske
mreže.
Vlada RS je pripravila t.i. deseti protikorona paket, ki
kulturi jubilejno ne namenja zadostne pozornosti. Kljub temu da je vpliv
epidemije na kulturo sedaj že zelo dobro evidentiran in je zapisan tudi v
osnutku nacionalnega programa za kulturo, pa se kulturi ponovno ne namenja
posebne pozornosti.
Odločevalce smo zato ponovno opozorili na kopico ukrepov,
vse od ustrezne prilagoditve kriterijev za samozaposlene v kulturi do
zagotavljanje izpada dohodka zavoljo vladnih odlokov, ki zmanjšujejo kapacitete
kulturnih prizorišč in številne druge.
Asociacija kot del konzorcija partnerskih organizacij, ki ga koordinira Culture Action Europe, v decembru začenja z izvajanjem projekta CultureForHealth. Program, ki si tudi v skladu z siceršnjim delovanjem društva prizadeva raziskovati in predstaviti raznovrstne družbene učinke kulture, tudi na zdravje, je podprla Evropska komisija.
Zavedanje Evropske unije, da kulturne dejavnosti igrajo pomembno vlogo, ko
gre za varovanje duševnega zdravja in dobro počutje tako posameznika kot
skupnosti, izrazito narašča. Sočasno naraščajo tudi ambicije skozi politike
usmerjeno izkoriščati pozitivne učinke, ki jih imajo pristopi kulture na dobro
počutje. Oblikovanje vzdržnih intervencij na ravni politik, ki bi zanesljivo
uvedle spremembe pristopa na praktični ravni, pa ni trivialna naloga. Zato je
Evropska komisija ponudila 500.000 evrov večjemu evropskemu partnerstvu, da bi
izvedli študijo ter v Evropi razvili področje. Partnerstvo, ki je razpis
dobilo, je sestavljeno iz večjih evropskih kulturnih mrež, organizacij in
regije: Culture Action Europe, ki je projektni vodja, Trans Europe Halles in
The Northern Dimension Partnership for Culture, danska Centralna
regija Jutland, Centrul Cultural Clujean iz Romunije in Društvo Asociacija.
Vlada je v začetku novembra sprejela Odlok o začasnih ukrepih za preprečevanje in obvladovanje okužb z nalezljivo boleznijo COVID-19, ki ureja tudi pogoje izvajanja kulturnih prireditev. Odlok je bil ponovno sprejet z zelo majhnim obdobjem možnosti prilagajanja na nove razmere, poleg tega pa področje kulture ne ureja na smiseln način.
Ker odlok že povzroča težave, smo Vlado in Ministrstvo za kulturo pozvali, da odlok čim prej novelirajo na način, da ukrepi na področju kulture ne bodo veljali.
Društvo Asociacija se je kot članica regionalne platforme
za kulturo Kooperativa v septembru in oktobru 2021 udeležila dveh srečanj,
namenjenih krepitvi sodelovanj ter skupnemu razvoju nevladnega sektorja v kulturi
v Jugovzhodni Evropi.
Srečanj v Beogradu in Skopju sta se med številnimi
predstavniki in predstavnicami nevladnih organizacij iz zahodnega Balkana v
imenu Asociacije udeležili Mistral Majer in Polona Torkar.
Za zagotovitev najboljše izkušnje na naši spletni strani uporabljamo piškote. Če še naprej uporabljate to spletno stran, bomo predpostavljali, da ste s tem zadovoljni.
Ok