Proti postopnemu odmiranju umetnosti!

Foto @Asociacija
Foto @Asociacija

Sredi prejšnjega tedna so nevladne organizacije s področja kulture začele prejemati odločbe Javnega razpisa za izbor javnih kulturnih programov na področju umetnosti, ki jih bo v letih 2018-2021 sofinancirala Republika Slovenija iz proračuna, namenjenega za kulturo. Gre za štiriletni programski razpis, ki omogoča razvoj neodvisne kulture in ki je ključen motor razvoja in zaposlovanja v nevladnem sektorju v kulturi.

A zdi se, da je ministrstvo postreglo z rezultati, ki so razburili vse, tako nove, kot stare izbrane in neizbrane organizacije. V nadaljevanju podajamo izjavo za javnost Društva Asociacija ter poudarke iz današnje novinarske konference.

Preberite več

Novinarska konferenca o programskem razpisu

Rezultati programskega razpisa za nevladne organizacije v kulturi so najnovejši udarec, ki ga je v tem mandatu utrpela neodvisna umetniška produkcija. Številne organizacije, ki so leta krojile ustvarjalni vrh ne le doma, temveč tudi v tujini, ministrstvo ne bo več sofinanciralo, večina ostalih je zaradi nejasne formule podeljevanja sredstev le teh prejela bistveno manj od prejšnjih let.

Posledično so ogrožena ne le delovna mesta ter ustvarjalni presežki, temveč tudi evropska partnerstva in projekti, ki jih nekatere nevladne organizacije že izvajajo.

Preberite več

Servis: Vodič pobiranja vstopnin za NVO

Foto @P.A.R.A.S.I.T.E
Foto @P.A.R.A.S.I.T.E

Eden od pogojev štiriletnega programskega razpisa ministrstva za kulturo, objavljenega poleti 2017 in katerega rezultati so bili objavljeni ta teden, je tudi obvezno pobiranje vstopnin v znesku najmanj enega evra. Temu ukrepu smo v Asociaciji, kjer se zavzemamo za široko dostopno kulturo, ostro nasprotovali, a ministrstvo pogoja kljub odsotnosti argumentacije, zakaj naj bi bil smiseln, ni želelo spremeniti.

Ker številne nevladne organizacije niso vajene pobiranja vstopnin, saj so neprofitne organizacije, ki kulturo razumejo kot nujni element vsake družbe in ki mora biti na voljo vsem, smo pripravili pojasnila, kako tehnično izvajati ukrep pobiranja vstopnin.

Preberite več

Delež za umetnost korak bližje

Jeseni je bila v Državnem zboru potrjena novela Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (ZUJIK), ki v naš kulturni model uvaja obvezen delež za umetnost. To pomeni, da bo bil poslej od vsake javne investicije, ki jo bo izvajala država, določen odstotek namenjen za vključevanje kulture v posamezen infrastrukturni projekt.

Asociacija je sodelovala pri pripravi zakonskih sprememb in uspela doseči nekatere pomembne spremembe, trenutno pa je v procesu sprejemanja pravilnik, ki konkretneje ureja izvedbo javnega natečaja za izbor umetniških del v javnih investicijskih projektih.

Preberite več

Asociacija za zvišanje bolniškega nadomestila

V Zakonu o javnem interesu za kulturo (ZUJIK) je v četrtem odstavku 82.a člena opredeljeno nadomestila za čas zadržanosti z dela za samozaposlene v kulturi, a je tam zapisano še precej omejitev, ki v veliki meri hromijo skrb za zdravje samozaposlenih.

V Asociaciji menimo tudi, da je višina dnevnega nadomestila neustrezna, zato smo predlagali spremembo uredbe, ki določa višino nadomestila v letu 2018.

Preberite več

Samozaposleni o prenovi statusa

13. decembra je potekala deseta seja Delovne skupine za trajni dialog s samozaposlenimi v kulturi v času mandata ministra Antona Peršaka. Seja je bila zastavljena predvsem kot revizija nekaterih starih idej o prenovi statusa samozaposlenih, ki pa tudi po tej seji ostajajo predvsem partikularne rešitve, ki ne naslavljajo precej heterogenega polja težav samozaposlenih v kulturi.

Skupina je pregledala dokument, ki ga je pred dvema letoma že obravnavala, in nato poslala takrat delujoči Strokovni komisiji za pripravo strokovnih izhodišč modernizacije javnega kulturnega sistema. Do implementacije predloga, pri katerem Asociacija sicer ni sodelovala, ni prišlo.

Preberite več

Kulturna premišljevanja: Uroš Korenčan

Foto @ Asociacija
Foto @ Asociacija

Rubrika, ki je namenjena refleksiji aktualnih kulturno političnih dogajanj, tudi z novim letom nadaljuje s postavljanjem ogledala naši kulturno-politični realnosti.

Uroš Korenčan, direktor Lutkovnega gledališča Ljubljana in predsednik Kolegija direktorjev slovenskih gledališč, v tokratni ediciji razmišlja o Nacionalnem programu za kulturo, v katerem zaznava številne nedoslednosti, netočnosti in odsotnost vizije. Predvsem pa ugotavlja, da smo po letih finančne krize prešli v krizo kulturne politike.

Preberite več

Proti marginalizaciji kulture na RTV SLO

V Asociaciji zaskrbljeno spremljamo trend krčenja prostora za kulturo, kritiko in vprašanj kulturne politike v medijih. To povezujemo tudi s počasnim sprejemanjem strategije razvoja medijev ter neustreznim prepoznanjem in umanjkanjem podpore s strani države za t.i. tretji medijski steber, torej skupnostnih in nevladnih medijev (pri nas sta to denimo radia Študent in Marš), ki se praviloma bolj poglobljeno ukvarjajo s poročanjem in analizo sodobne umetnosti in kulture.

V tej luči razumemo napovedano odločitev vodstva RTV Slovenija, da se rubriko Kultura po Odmevih premakne iz že zdaj poznega termina na še kasnejši čas po enajsti uri, ko gledanost strmo pada. Menimo, da gre za nedopustno dodatno marginaliziranje kulture, ki bo močno pripomoglo ne le k nazadovanju spremljanja kulture s strani javnosti, temveč tudi k nivoju ustvarjanja. Kritičen dialog z novinarji ustvarjalci namreč razumemo kot temeljni del ustvarjalnega procesa.

Preberite več

Podprite kulturo z nula pet!

Foto@Aksioma
Foto@Aksioma

Proti koncu leta se nevladne organizacije na prebivalce obračajo s prošnjo, da jim namenite 0,5 % dohodnine. Tudi na področju kulture delujejo številne neprofitne organizacije, ki ključno prispevajo h kulturni krajini, čeprav delujejo v izjemno težkih produkcijskih pogojih. Z 0,5 odstotki dohodnine jim pomembno pomagate pri njihovem delovanju.

Število tistih, ki del svoje dohodnine namenijo NVO v kulturi se vsako leto povečuje, še vedno pa je nerazdeljena skoraj polovica vseh razpoložljivih sredstev, kar je približno pet milijonov evrov. Gre za denar, ki bi ga sicer posamezniki, ki plačujejo dohodnino, lahko namenili neposredno izbranim nevladnim organizacijam, tako pa se kot nenamenski denar steče v državno blagajno.

Preberite več