Ime: Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP) (#PKP1)
Predlagatelj: Vlada Republike Slovenije
Datum objave: 28. 03. 2020
Povezava na predlog: PKP1
Odziv Asociacije:
Komentarje na objavljeni predlog zakona je Asociacija poslala 30. marca 2020 in so dostopni na tej povezavi.
V letu 2020 smo se s projektom Kulturosfera: Medsektorsko povezovanje kulture ponovno prijavili na Redni letni javni projektni razpis za sofinanciranje programskih vsebin medijev v letu 2020 na Ministrstvu za kulturo.
Kulturosfera je elektronsko glasilo posvečena različnim akterjem na področju kulture in umetnosti ter kulturni politiki. Kot medij za širšo javnost pa je registrirana od leta 2017.
Preberite večProjekt, ki smo ga prijavili na Regionalni akcijski kulturni laboratorij RegLab organizacije Kooperativa je bil usmerjen v raziskavo prostorov poklicnih NVO v kulturi. Glavna motivatorja za to sta bila prostorska stiska za NVO v kulturi, ki so nedavno izgubile prostore in nastajanje dveh pomembnejših strateških dokumentov, to je Nacionalnega programa za kulturo in Strategije razvoja kulture v Mestni občini Ljubljana.
V okviru projekta smo pripravili in izvedli spletno anketo, kateri smo dodali ugotovitve iz pogovorov s posamezniki in organizacijami v kulturi, posvetovali smo se tudi s strokovnjaki, ki se ukvarjajo s prostorskim vprašanjem, komunicirali smo z mestnimi občinami, pregledali relevantno zakonodajo in zbrali pozitivne prakse.
Vse zbrane informacije in podatke smo uporabili za pripravo analize, iz katere so v zaključku sledila tudi priporočila, ki smo jih javnosti predstavili na novinarski konferenci v začetku februarja 2020. Predlagali smo okrepitev obstoječih detektiranih pozitivnih praks, poleg tega pa ocenjujemo kot nujno tudi strateško in trajnostno dolgoročno reševanje vprašanja prostorov za NVO v kulturi in umetnosti.
Projekt je bil namenjen predvsem okrepitvi zagovorniških aktivnosti na temo prostorov nevladnih organizacij, ki pomembno prispevajo k dinamiki znotraj mest, a jih v kontekstu prostorskega upravljanja mesta, oblasti pogosto ne prepoznajo kot dovolj relevantne. Z raziskavo smo zbrali kvantitativne podatke glede stanja in izraženih potreb organizacij, problem pa smo predočili tudi mestnim in državnim oblastem. Začetek in konec projekta: december 2019 do februar 2020
V okviru Javnega razpisa za razvoj in profesionalizacijo NVO in prostovoljstva 2019 Ministrstva za javno upravo RS je Asociacija kot prijavitelj, skupaj s partnerjema Mestom žensk in Društvom humanistov Goriške, uspela s prijavo projekta »Certifikat kulturno podjetje«.
Prijava izhaja iz potrebe po povezovanju kulture (predvsem nevladne) z gospodarstvom in v ta namen načrtujemo oblikovati poseben sistem za doseganje večjih sinergij med dvema sektorjema. Družbene izzive se namreč pogosto naslavlja ravno skozi oblikovanje sistemov za certificiranje, kot na primer certifikat Družini prijazno podjetje (za delovno ustrezno okolje), Fairtrade Certificate (za pravično globalno trgovino) ali certifikat NVO – Standard kakovosti (boljša organizacijska usposobljenost nevladnih organizacij). Iz tega izhodišča načrtujemo tudi izvedbo certifikata za podjetja, ki bodo izkazala interes za povezovanje s kulturo.
Povezovanje kulture in gospodarstva je sicer opredeljeno kot pomembno stičišče v večih strateških in razvojnih dokumentih. Na evropski ravni je tako bil leta 2015 sprejet sklep Sveta EU o povezovanju kulturnih in ustvarjalnih sektorjev z drugimi sektorji za spodbujanje inovacij, ekonomske vzdržnosti in socialnega vključevanja (dostopno v Uradnem listu EU 2015/C 172/04). Sklep kot tak v celoti govori ravno o prednostih povezovanja kulture z ostalimi sektorji. Svet poziva komisijo in nacionalne države, da »…seznanjajo vse deležnike, zlasti pa oblikovalce politik, poklicne ustvarjalce, industrijo, podjetja in vlagatelje s kulturno, gospodarsko in družbeno vrednostjo ustvarjalnosti in inovacij, doseženih z medsektorskim sodelovanjem. V ta namen je pomembno, da se spodbuja obsežno širjenje informacij o dobrih praksah, rezultatih in izkušnjah, pridobljenih v okviru medsektorskega sodelovanja ter o povezovanju strokovnjakov v mreže in vzajemnem učenju.« Svet med drugim ugotavlja tudi, da ima »povezovanje kulturnih in ustvarjalnih sektorjev z drugimi sektorji lahko različne koristi, med drugim: “boljša skrb za stranke, večje zadovoljstvo zaposlenih in organizacijska učinkovitost v poslovnem in javnem sektorju, in sicer zaradi vključevanja oblikovalcev, umetnikov in drugih poklicnih ustvarjalcev v razvijanje inovativnih in uporabniku prijaznih rešitev ter z vzpostavljanjem multidisciplinarnih skupin …”
Gledano horizontalno, nacionalno, govori o pomenu povezovanja nevladnega sektorja z gospodarstvom tudi Strategija razvoja NVO in prostovoljstva, ki si kot poseben četrti cilj do leta 2023 zastavi: »Okrepiti sodelovanje NVO in gospodarstva ter čez-sektorska partnerstva (gospodarstvo, NVO, javna uprava)«
O povezovanju kulture in gospodarstva govori tudi zadnji pretekli Nacionalni program za kulturo, tudi številni lokalni programi za kulturo, med njimi recimo LPK Mestne občine Ljubljana, ki je pridruženi partner v projektu, s čimer bomo testirati predvsem zmožnost krepitve povezovanja kulture in gospodarstva skozi sodelovanje mestnih občin. Dodatni element v tem delu je namera prijave MOL za naslov Evropska prestolnica kulture, kjer je v prijavi prav tako potrebno opredeliti povezovanje kulture in gospodarstva.
V projektu bomo skozi serijo fokusnih skupin, anket in testnega izvajanja modelov certificiranja stremeli h končnemu, kar se da optimalno oblikovanemu načinu certificiranja. Cilj je oblikovanje sistema certificiranja, ki ne bo koristil zgolj kulturnim organizacijam, pač pa bo realne prednosti in koristi ponudil tudi podjetjem. V začetku bomo oblikovali predvsem model certificiranja za področji na katerem delujeta partnerja, to je uprizoritvena umetnost in knjiga, naknadno pa bomo s še tremi pridruženimi partnerji, to so Zavod Cona, Zavod projekt Atol in društvo ŠKUC, certifikat razširili še na vizualno, intermedijsko in glasbeno področje.
Poleg ustvarjanja sinergij, stremi projekt tudi k večanju finančne stabilnosti izvenproračunskih sredstev nevladnega sektorja v kulturi in k splošnemu dvigu zanimanja za neodvisno kulturno produkcijo.
Projekt Certifikat Kulturno podjetje sofinancira Ministrstvo za javno upravo RS.
Ime: Uredba o določitvi višine dnevnega nadomestila za čas zadržanosti od dela zaradi bolezni za samozaposlene v kulturi za polni delovni čas za leto 2019
Predlgatelj: Ministrstvo za kulturo
Predlog poslan v obravnavo: 15. oktober 2018
Ključne spremembe zakona s strani predlagatelja:
Predlagatelj je zvišal višino nadomestila za bolniško iz preteklih let za 1 evro. Določena višina dnevnega nadomestila za čas zadržanosti od dela zaradi bolezni za samozaposlene v kulturi za polni delovni čas za leto 2019 znaša 21 evrov na delovni dan oziroma 630 evrov za 30 delovnih dni.
Odziv Asociacije:
Komentarje na objavljeni predlog uredbe je Asociacija poslala 29. oktobra 2018 in so dostopni na tej povezavi.
Ključne točke v odzivu Asociacije:
1.Opozorili smo, da je nadomestilo za bolniško odsotnost prenizko in povišanje ni ustrezno, saj ne zagotavlja niti minimalnega dohodka.
2. Izpostavili smo problematično argumentacijo, ki se sklicuje na znesek, ki zagotavlja, da posameznik ni pod pragom revščine. Iz spremljajoče obrazložitve je namreč razvidno, da predlagatelj meša dejstvo izplačila nadomestila na delovne dni in pa preračunavanje praga revščine, ki se računa na posamezne koledarske dni.
3. Opozorili smo, da je posameznik upravičen do nadomestilo samo v primeru bolezni, ne pa na primer tudi v primeru poškodbe na ali izven delovnega mesta.
4.Opozorili smo na omejitve zakona, po katerem je izplačilo možno zgolj enkrat letno in samo v primeru, da bolezen traja dalj kot 30 delovnih dni.
Pregled upoštevanja predlogov Asociacije:
Ministrstvo za kulturo predloge Asociacije kljub natančno podani analizi ni upoštevalo.
Kronologija zagovorniških dejavnosti:
marec 2018: Asociacije je predstavila svoje stališče na 29. redni seji Odbora za zdravstvo v Državnem zboru.
april 2018: V sodelovanju s Kreativnim centrom Poligon in Zagovornikom načela enakosti je društvo Asociacija organiziralo prvo celostno konferenco na temo zdravstva oziroma zdravstvenega varstva samozaposlenih.
31.julij 2018: Ob sestavi nove vladne koalicije je društvo Asociacija opozorilo na nujnost sprememb na tem področju.
november 2018: Asociacija na sestanku s poslanci o NVO v kulturi.
december 2018: Objavljeno poročilo Asociacije o sestankih s poslanskimi skupinami na www.asociacija.si.
december 2019: Asociacija se je pridružila pobudi nevladnih in civilnodružbenih organizacij ter sodelovala pri oceni prvih 100 dni vlade, kjer je prav tako opozorila na to problematiko.
4.januar 2019: Objava novice o oceni prvih 100 dni vlade in pregledu Asociacije prvih potez ministrstva za kulturo na www.asociacija.si.
V okviru elektronskega glasila Kulturosfera društvo Asociacija vzpostavlja projekt »Kulturni podcasti: medsektorsko povezovanje kulture«, v katerem predstavljeno medsektorsko povezovanje na enem primeru dobre prakse, katere nosilka je nevladna organizacija v kulturi. V okviru projektnega razpisa za sofinanciranje programskih vsebin medijev v letu 2019 ga sofinancira Ministrstvo za kulturo.
V sodobnem svetu se namreč kultura vse bolj prepleta z ostalimi segmenti družbe. Vse evropske smernice jo razumejo kot ključen povezovalni element v družbi. V projektu nas bo zanimala ravno ta prepletenost kulture skozi ostala področja družbe. Kje vse se pojavlja, kakšne koristi ima od nje družba in zakaj je nujno, da jo podpirajo tudi druga področja, če želijo zvišati kakovost bivanja prebivalcev?
Dobre prakse, ki bodo predstavljene v podcastu Kulturosfere, bomo sondirali na različne načine, predvsem pa bomo upoštevali predloge iz kulturniškega in umetniškega »terena«, s katerim je društvo Asociacija zaradi svojega siceršnjega poslanstva v konstantnem stiku. Medsektorsko povezovanje je pomembno tudi zato, ker je ena izmed problematičnih tendenc namreč ravno marginalizacija in izolacija umetnosti ter kulture, ki se v medijskem kontekstu odraža skozi zmanjševanje prostora za kulturne vsebine.
Projekt »Kulturni podcasti: medsektorsko povezovanje kulture« je namenjen populaciji, ki se ukvarja s kulturno-umetniškim ustvarjanjem, kot tudi odločevalcem s področja kulture, ki razmišljajo o prepletanju kulture in gospodarstva, predvsem pa širši populaciji, ki se zanima za kulturo in umetnost in njuno vlogo v družbi.
S formo podcasta želimo uspešne kulturne prakse približati širši populaciji, torej tudi tistim, ki se s kulturo in umetnostjo ne ukvarjajo. Kulturo in umetnost želimo na ta način tudi približati načinu konzumacije medijev, ki je značilen za mlajšo, t.i. milenijsko generacijo.
Kulturosfera je elektronsko glasilo, ki se osredotoča na kulturnopolitične vsebine s posebnim fokusom na nevladnih organizacijah in samozaposlenih v kulturi. Izhaja enkrat mesečno in svojim naročnikom ponudi cca. 15 vsebin raznolikih medijskih formatov s področja kulture in umetnosti: novosti iz zakonodaje, intervju, kolumna, servis za nevladne organizacije in samozaposlene v kulturi, itd. Prva številka pilotnega glasila, sprva za člane društva, je bila izdana julija 2015, kot medij za širšo javnost pa je glasilo registrirano od leta 2017.
Ime: Zakon o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju kulture in raziskovalno-razvojne dejavnosti
Predlagatelj: Ministrstvo za kulturo
Predlog poslan v obravnavo: 18. 10. 2018
Ključne spremembe zakona s strani predlagatelja:
Izjemne pokojnine kot priznavanje za izjemne dosežke posameznim osebam na področju kulture in raziskovalno-razvojne dejavnosti še vedno ni urejeno. Zakon o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju kulture in raziskovalno-razvojne dejavnosti bi nadomestil Zakon o izjemnem priznavanju in odmeri starostne pokojnine osebam, ki imajo posebne zasluge na področju kulture in raziskovalno-razvojne dejavnosti, z uvedbo novega pojmovanja izjemnih pokojnin.
Poglavitni cilj predlaganega zakona je vzpostavitev ustreznih pravnih podlag za nadaljnje priznavanje izjemnih dosežkov osebam, ki so s svojimi dosežki trajno prispevale k razvoju družbe in ugledu države na področju kulture in raziskovalno-razvojne dejavnosti. Predlog zakona jasneje opredeljuje pojem dodatka k pokojnini za izjemne dosežke, ki je po svoji naravi, enako kot po dosedanjih predpisih, častno priznanje, ki ga Vlada Republike Slovenije dodeli upravičencu za varno starost iz naslova minulega dela na področju kulture ali raziskovalno-razvojne dejavnosti. Prav tako se zagotovi enaka obravnava oseb, ki so bile upravičene do izjemnih pokojnin po Zakonu o izjemnem priznanju in odmeri starostne pokojnine osebam, ki imajo posebne zasluge in tistih, ki zaradi ne izvajanja zakona do le teh niso upravičeni. Predlog novega zakona opredeljuje izjemne dosežke, ki se za področje kulture in raziskovalno-razvojne dejavnosti lahko upoštevajo pri priznanju dodatka k pokojnini, in s tem na zakonski ravni postavlja kriterije za priznanje.
Osnutek predloga zakona sledi nadaljnji primerljivi obravnavi posameznikov na področju kulture in raziskovalno-razvojne dejavnosti s področjem športne dejavnosti, saj je bil v letu 2017 že sprejet Zakon o dodatku k pokojnini za delo in izjemne dosežke na področju športa.
Odziv Asociacije:
Predstavniki in člani Asociacije so že na 9. seji Delovne skupine za trajni dialog s samozaposlenimi v kulturi na ministrstvu za kulturo (MK) novembra 2017, naslovili problematiko že več let ustavljenega mehanizma podeljevanja izjemnih pokojnin, ki so predstavljale vsaj delni korektiv socialno slabe slike upokojenih samostojnih ustvarjalcev v kulturi. Problematiko izjemnih pokojnin za kulturnike Asociacija izpostavi tudi na pogovorih s poslanskimi skupinami DZ. Predlog Zakona o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju kulture in raziskovalno-razvojne dejavnosti so analizirali člani UO in sodelavci strokovne pisarne. Asociacija se je na predlog zakona odzvala z javno podporo na spletni strani, a hkrati predlagala nujne izboljšave predloga, ki jih je Ministrstvu za kulturo posredovala kot komentar v okviru javne razprave. Na nerešenost problema je Asociacija opozorila tudi v analizi »100 dni vlade na področju kulture«.
Ključne točke v odzivu Asociacije:
Predlog Zakona o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju kulture in raziskovalno-razvojne dejavnosti je sicer večinoma sprejemljiv in smiseln, zato smo poslali predvsem manjši popravek oziroma dopolnilo v okviru razumevanja nagrad, ki štejejo za pridobitev pravice do izjemne pokojnine. Predlog je namreč vključeval zgolj del nagrad, pri čemer ni upošteval tudi nagrade, ki niso stanovskega pomena oziroma svetovnega pomena. Poleg tega smo opozorili, da je sistem pokojnin kot tak za samozaposlen v kulturi problematičen, saj samozaposleni v skladu s pravico do plačila prispevkov, ki jim dodeljuje minimalne prispevke po tem dobivajo tudi minimalno pokojnino.
Pregled upoštevanja predlogov Asociacije:
Predlog je v medresorskem usklajevanju in zaenkrat še ni znano, ali Ministrstvo za kulturo je ali bo upoštevalo predloge in dopolnitve Asociacije.
Kronologija zagovorniških dejavnosti:
4. januar 2019: Asociacija na problem neurejenosti izjemnih pokojnin kot priznavanja za izjemne dosežke na področju kulture in raziskovalno-razvojne dejavnosti opozori tudi v spletni objavi analize »100 dni vlade na področju kulture«.
20. november 2018: Asociacija predlog zakona podpre z javno objavo na spletni strani, a hkrati opozori na svoje predloge za nekatere nujne izboljšave.
19. november 2018: V okviru javne razprave Asociacija Ministrstvu za kulturo posreduje komentar predloga s predlogi za njegove nujne izboljšave.
November 2018: Predstavniki Asociacije opravijo pogovore s poslanskimi skupinami DZ, na katerih med drugim izpostavijo tudi zakon o izjemnih pokojninah za kulturnike.
Oktober 2018: Člani UO in sodelavci strokovne pisarne opravijo analizo zakonskega predloga.
22. november 2017: Predstavniki in člani Asociacije so naslovili problematiko že več let ustavljenega mehanizma podeljevanja izjemnih pokojnin v kulturi na 9. seji Delovne skupine za trajni dialog s samozaposlenimi v kulturi na ministrstvu za kulturo (MK).
Kratko o zakonu: Gre za mehanizem tako imenovanih izjemnih pokojnin, ki so vrhunskim ustvarjalcem, znanstvenikom in športnikom omogočali bolj varno starost, ki smo ga v Sloveniji poznali vrsto let. Pred slabim desetletjem se je izjemne pokojnine prenehalo podeljevati in potem ko so pred enim letom izjemen pokojnine spet pričeli dobivati športniki, je sedaj v parlamentarni proceduri še predlog, da bi slednje ponovno lahko pripadle tudi kulturnikom in znanstvenikom.
Trenutno veljavni zakon: Samostojno in celovito je bilo vprašanje izjemnih pokojnin v Republiki Sloveniji prvič urejeno že leta 1974 z Zakonom o izjemnem priznanju in odmeri starostne pokojnine osebam, ki imajo posebne zasluge (Uradni list SRS, št. 18/74 – v nadaljevanju ZIPO). ZIPO je bil v letu 1990 spremenjen in dopolnjen, prečiščeno besedilo pa je bilo objavljeno v Uradnem listu RS, št. 14/90.
V začetku leta 2011 je bil v obravnavo na Vlado RS posredovan predlog novega Zakona o doživljenjski renti za izjemne dosežke na področju kulture, raziskovalno-razvojne dejavnosti in športa ter predlog uredbe, ki podrobneje ureja postopek in merila za izjemno podelitev rente, vendar pa je bil predlog 17. 3. 2011 umaknjen iz vladne obravnave.
V letu 2017 je bil sprejet Zakon o dodatku k pokojnini za delo in izjemne dosežke na področju športa, ki je področje izjemnih pokojnin uredil le na področju športa, še vedno pa ostaja neurejeno področje priznavanja in odmerjanja dodatka za izjemne dosežke na področju kulture in raziskovalno-razvojne dejavnosti.
Od decembra 2018 pa je v medresorskem usklajevanju predlog Zakona o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju kulture in raziskovalno-razvojne dejavnosti.
Zgodovina sprememb zakona in dejavnosti Asociacije:
Ime: Pravilnik o strokovnih komisijah (Uradni list RS, št. 77/18)
Predlagatelj: Ministrstvo za kulturo
Predlog poslan v obravnavo: oktober 2018
Predlog pravilnik sprejet: november 2018
Ključne spremembe pravilnika s strani predlagatelja:
Pravilnik na novo določa število, sestavo, trajanje mandata, naloge, način dela in financiranje stalnih ter začasnih strokovnih komisij za posamezna področja oziroma vidike kulture.
Med novostmi so predvsem povečanje števila članov posamezne komisije na 5 do 7 članov in opredelitve, da se pri sestavi komisije »zasledujejo uravnotežena strokovnost, zastopanost obeh spolov in enakomerna pokritost ozemlja Republike Slovenije«. Pomemben napredek je narejen tudi na področju večje avtonomnosti vsake posamezne komisije, kot pozitiven premik pa razumemo tudi določila, ki zmanjšujejo korupcijska tveganja.
Odziv Asociacije
Komentarji na predlog pravilnika, ki jih je Asociacija poslala novembra 2018, so v celoti dostopni na tej povezavi.
Asociacija je v odzivu podala več predlogov za izboljšave pravilnika:
V Asociaciji se zavzemamo tudi za javno objavo zapisnikov posameznih strokovnih komisij in da se v Pravilniku določi tudi minimalni honorar za njihove člane.
Pregled upoštevanja predlogov Asociacije:
Ministrstvo za kulturo ni želelo upoštevati predlogov Asociacije za izboljšanje besedila pravilnika.
Kronologija zagovorniških dejavnosti
Oktober 2018: Korespondenčni posvet članov Asociacije, na podlagi odzivov članov UO in drugih zainteresiranih članov je bila opravljena analiza pravilnika.
November 2018: O ustreznosti predlogov se je Asociacija posvetovala s CNVOS.
22. november 2018: V sklopu javne razprave je Asociacija na ministrstvo poslala predloge in komentarje za spremembo pravilnika.
04. december 2018: Na spletni strani je Asociacija objavila novico o odzivu na pravilnik in zraven dodala na ministrstvo poslane komentarje.
13. december 2018: Asociacija na sestanku z ministrom za kulturo Dejanom Prešičkom opozori tudi na predloge za izboljšave pravilnika o strokovnih komisijah.
Projekt »Servis za samozaposlene iz kulture in kreativnih industrij«, ki ga sofinancira Ministrstvo za Javno Upravo Republike Slovenije, izvaja Društvo Asociacija v partnerstvu s Poligonom. Asociacija bo v okviru projekta vzpostavila servis za administrativna vprašanja in razvila model kolektivnih peer to peer delavnic, medtem ko bo Poligon razvijal izobraževanja in svetovanja na področju t.i. mehkih delovnih veščin.
Projekt je nastal kot rezultat dolgoletnih prizadevanj Asociacije, katerih izhodišče je bila ugotovitev, da samozaposleni v kulturi nimajo učinkovitega svetovalnega in podpornega sistema, ki bi omogočal, da bi se lahko osredotočili predvsem na lastno poslanstvo, torej kulturno in umetniško udejstvovanje.