V Asociaciji vsak mesec izberemo nekaj najzanimivejših domačih razpisnih priložnosti za nevladnike in samozaposlene v kulturi.
Tokrat izpostavljamo priložnost za intermedjske ustvarjalce ter dramaturge.
V Asociaciji vsak mesec izberemo nekaj najzanimivejših domačih razpisnih priložnosti za nevladnike in samozaposlene v kulturi.
Tokrat izpostavljamo priložnost za intermedjske ustvarjalce ter dramaturge.
V Asociaciji si že vrsto let prizadevamo, da bi ministrstvo za kulturo začelo sistematično razvijati in priznavati podporne mehanizme za samozaposlene in nevladne organizacije v kulturi. Za nemoten razvoj umetnosti je ustrezen podporni administrativni sistem v vse bolj birokratiziranemu svetu namreč nujen.
Zato smo tokrat v času, ko nadgrajujemo Asociacijin servis za samozaposlene v kulturi k pisanju na temo podpore sodobni umetnosti, še posebej samozaposlenim v kulturi, povabili direktorja SCCA-Ljubljana Dušana Dovča, sicer tudi dolgoletnega člana upravnega odbora Asociacije. SCCA je pred leti namreč prvi v Sloveniji vzpostavil celostni servis za samozaposlene, ki se je končal prav zaradi nepodpore države.
Sodobna umetniška in kulturna scena postajata vse bolj vpeti v globalno okolje in mednarodno povezani, kar med drugim spodbujajo tudi številni državni in evropski mehanizmi, direktive in različni nacionalni kulturni programi. Pri tem seveda vse pogosteje prihaja do situacij, ko morajo slovenske organizacije nakazati honorar rezidentu druge države ali do situacijo, ko slovenski državljani prejemajo honorarje iz tujine.
V tokratnem servisu skušamo ta postopek prikazati na konkretnem primeru nakazila avtorskega honorarja, ki ga preko avtorske pogodbe rezidentu Hrvaške izplača slovenska nevladna organizacija. Razložili bomo tudi, kaj vse je potrebno storiti, da se v tem postopku izognemo dvojnemu obdavčenju.
Preberite večSamozaposleni v kulturi se lahko znajdejo v situaciji, ko na podlagi izračuna triletnega povprečja plačanih honorarjev presežejo dohodkovni cenzus, kar pomeni, da niso več upravičeni do pravice plačila prispevkov za socialno varnost s strani Ministrstva za kulturo. V kolikor se zgodi, da so v seštevku zadnjih treh let samozaposleni cenzus presegli, morajo vračati prispevke za tekoče leto, v katerem je bilo ugotovljeno preseganje cenzusa.
V tokratnem servisu Asociacije bomo na konkretnem primeru pokazali, kdaj so samozaposleni dolžni vrniti državi že plačane prispevke in kako se lahko tovrstni situaciji izognejo.
Samozaposleni v kulturi se včasih zaposlijo za krajši, recimo polovični delovni čas in v tem primeru se pričnejo zastavljati nekatera vprašanja glede delavskih in drugih pravic.
Tokrat v sklopu servisa Asociacije pojasnjujemo, do koliko dopusta so upravičeni tisti, ki niso zaposleni za polni delovni čas in kako količino dopusta izračunati glede na količino delovnih ur in njihovo razporeditev v tednu.
Preberite večSamozaposleni v kulturi se pogosto znajdejo v situaciji, ko se jim ponudi priložnost za delo v tujini ali pa o odhodu v drugo državo razmišljajo iz osebnih razlogov.
Tokrat v sklopu servisa pojasnjujemo ali samozaposleni v kulturi v primeru začasnega odhoda v tujino lahko ohranijo status samozaposlenega v kulturi in še naprej opravljajo svoj poklic preko te oblike dela.
Preberite večSamozaposlenim v kulturi se pogosto znajdejo v dilemi, kateri prihodki se jim vštevajo v odmero dohodnine in s tem vplivajo na prekoračitev cenzusa, kar posledično lahko vpliva na izgubo pravice do plačila prispevkov s strani Ministrstva za kulturo.
Tokrat v sklopu servisa pojasnjujemo ali se dediščina in posojilo s strani družinskega člana vštevata v odmero dohodnine, kar posledično lahko vpliva na pravico do plačilo prispevkov v okviru statusa samozaposlenega v kulturi.
Status samozaposlenega v kulturi dopušča, da je posameznik delno zaposlen in delno samozaposlen v kulturi.
V tem primeru se pojavlja vprašanje, kako je z obračunavanjem cenzusa, in ali se višina slednjega spremeni, oziroma kateri prihodki se v tem primeru vštevajo v izračun, ali posameznik presega cenzus.
Posamezniki in posameznice pogosto prehajajo iz enega v drug pravni status, denimo iz statusa študenta v status samozaposlenega v kulturi.
Dogaja pa se tudi križanje študija in samostojne kulturniške poti, in ob tem se pojavlja nekaj vprašanj, ki jih pojasnjujemo v tokratnem servisnem nasvetu Asociacije.
Preberite večŠtevilne organizacije v kulturi obveščajo širšo javnost, tudi medije, o svojih dogodkih in prireditvah. Z uveljavitvijo nove Splošne uredbe o varstvu podatkov se postavlja vprašanje, kakšne so spremembe na tem področju.
Tokrat v servisu Asociacije pojasnjujemo, ali lahko organizacije oziroma posamezniki v kulturi obveščajo novinarje o svojih dejavnostih, oziroma kakšne pogoje morajo izpolnjevati, da lahko to počnejo.