SERVIS: Cenzus ob polovičnem delavniku

Foto: @LokalPatriot
Foto: @LokalPatriot

Status samozaposlenega v kulturi dopušča, da je posameznik delno zaposlen in delno samozaposlen v kulturi.

V tem primeru se pojavlja vprašanje, kako je z obračunavanjem cenzusa, in ali se višina slednjega spremeni, oziroma kateri prihodki se v tem primeru vštevajo v izračun, ali posameznik presega cenzus.

Preberite več

SERVIS: O statusu študenta in samozaposlenega v kulturi

Posamezniki in posameznice pogosto prehajajo iz enega v drug pravni status, denimo iz statusa študenta v status samozaposlenega v kulturi.

Dogaja pa se tudi križanje študija in samostojne kulturniške poti, in ob tem se pojavlja nekaj vprašanj, ki jih pojasnjujemo v tokratnem servisnem nasvetu Asociacije.

Preberite več

Servis: GDPR in novinarske adreme

Foto: @SCCA
Foto@SCCA

Številne organizacije v kulturi obveščajo širšo javnost, tudi medije, o svojih dogodkih in prireditvah. Z uveljavitvijo nove Splošne uredbe o varstvu podatkov se postavlja vprašanje, kakšne so spremembe na tem področju.

Tokrat v servisu Asociacije pojasnjujemo, ali lahko organizacije oziroma posamezniki v kulturi obveščajo novinarje o svojih dejavnostih, oziroma kakšne pogoje morajo izpolnjevati, da lahko to počnejo.

Preberite več

SERVIS: Omejitve razpisov za samozaposlene

Statusa samozaposlenih v kulturi in samostojnih podjetnikov sta v marsičem enaka, vseeno pa obstajajo razlike in specifika v okviru razpisov, ki samozaposlitveni obliki razločujejo.

Vprašanje, ki ga tokrat naslavljamo v okviru servisa Asociacije je, ali se lahko samozaposleni v kulturi prijavljajo na razpise, ki so eksplicitno namenjeni samostojnim podjetnikom in obratno.

Preberite več

SERVIS: Samozaposleni in izdajanje računov

Foto: @Aksioma
Foto@Aksioma

Samozaposlenim v kulturi se pogosto dogaja, da dobijo priložnost za delo v poklicu, za katerega nimajo registriranega statusa samozaposlenega v kulturi, prav tako pogosto pa se dogaja, da se za poklic, ki ga opravljajo dodatno, sploh ni možno registrirati kot samozaposlen v kulturi.

Tokrat v okviru servisa pojasnjujemo specifike izdajanja računov za delo, ki ga samozaposleni ne opravlja pogosto.

Preberite več

Servis: Novosti glede varstva osebnih podatkov

Christoph Wachter & Mathias Jud: ORODJA ZA NASLEDNJO REVOLUCIJO, delavnica (TOOLS FOR THE NEXT REVOLUTION, workshop) Projektni prostor Aksioma (Project space Aksioma), 25.8.2017, 20. Mednarodni festival MLADI LEVI
Foto: Bunker@Nada Žgank

S 25. majem 2018 prične po celi Evropski uniji veljati Splošna uredba o varstvu podatkov. Uredba zaostruje nekatere kriterije za rabo osebnih podatkov in vse nevladne organizacije, ki upravljajo z osebnimi podatki, so zavezane, da bodo po tem datumu spoštovale nova pravila.

Tokrat v servisu Asociacije pojasnjujemo nekaj ključnih vprašanj glede sprememb pri obdelavi osebnih podatkov po 25. maju 2018, ki so relevantne za NVO-je v kulturi.

Preberite več

SERVIS: Porodniška za samozaposlene

Foto: Nada Žgank@Alkatraz
Foto: Nada Žgank@Alkatraz

Glede porodniškega nadomestila samozaposlenih v kulturi se pogosto pojavljajo vprašanja o upravičenosti do nadomestila, višini nadomestila in vplivu prihodkov na nadomestilo.

Tako kot zaposleni imajo tudi samozaposleni v kulturi pravico do koriščenja porodniške, nekatere točke, na katere je potrebno biti bolj pozoren, pa izpostavljamo v tokratnem prispevku za servis Asociacije.

Preberite več

SERVIS: Tekoči računi za samozaposlene

Za opravljanje dejavnosti morajo samozaposleni v kulturi imeti odprt tudi transakcijski račun, na katerega bodo prejemali prihodke iz dejavnosti, ob tem pa se odpira nekaj vprašanj, ki smo jih za člane Asociacije reševali v sklopu servisa za samozaposlene.

Kakšne vrste transakcijski račun naj bi samozaposleni imel odprt, ali potrebuje dva transakcijska računa, kakšne so razlike v stroških, itn. je le nekaj izmed vprašanj, ki smo jih odprli.

Preberite več

SERVIS: Slovenski jezik na spletni strani

Vsi, ki imate spletno stran, in ste samozaposleni v kulturi, ali pa imate spletno stran v lasti nevladne organizacije, morate paziti, da je vsaj en del predstavitve spletne strani tudi v slovenskem jeziku.

V Sloveniji imamo namreč poseben zakon, ki je posvečen spoštovanju rabe slovenskega jezika v javnosti. Govorimo o Zakonu o javni rabi slovenščine (ZJRS), ki vsebuje tudi določbo, ki se nanaša na uporabo slovenščine na spletnih straneh. Na to vprašanje smo postali pozorni v sklopu servisa za samozaposlene, saj nekateri umetniki, ki večinoma delujejo v tujini, spletne strani ponujajo zgolj v angleškem jeziku, zato pa so se zaradi inšpekcijskega nadzora znašli v težavah.

Preberite več