Po tem ko samozaposleni pridobijo status, so soočeni z nekaterimi administrativnimi opravili, kjer ne vedo natančno, kako postopati. Eno takih vprašanj je tudi, kako izdati formalno pravilni račun.
Tudi sicer se marsikateremu samozaposlenemu zastavlja slednje vprašanje, zato v tokratnem servisnem prispevku pojasnjujemo, kako naj samozaposleni v kulturi pravilno izdajajo račune v skladu z zakonom.
Samozaposleni v kulturi se pogosto sprašujejo, koliko točno lahko še zaslužijo, da ne presežejo cenzusa, to je zneska povprečja dohodkov za preteklo triletje, v primeru katerega so še upravičeni do pravice do plačila prispevkov za socialno varnost s strani ministrstva za kulturo.
V tokratnem Servisu za ustvarjalce sistematično predstavljamo, kateri prihodki se vštevajo v cenzus in kateri ne.
Po vpisu v razvid samozaposlenih v kulturi mora posameznica zavoljo pravilnosti in transparentnosti poslovanja v odnosu do države to izkazovati z vodenjem ustreznih evidenc poslovnih dogodkov. Namreč država samozaposlene ne obravnava kot delavce, ampak kot fizične osebe, ki na trgu samostojno opravljajo pridobitno dejavnost v okviru organiziranega podjetja, kot delodajalce samemu sebi.
V prispevku obravnavamo redne knjigovodske obveznosti samozaposlenih v kulturi in njihovo pravilno izvajanje.
Poletje je lahko čas za premislek o novih projektih. Julija poteče kar nekaj rokov za razpise, zato smo pripravili najzanimivejše priložnosti za nevladne organizacije in samozaposlene v kulturi.
Tokrat se osredotočamo predvsem na domače razpise.
Včasih se samozaposlenim v kulturi ponudi možnost zaposlitve za določen čas, dobijo projekt v tujini ali pa se jim pripeti osebna ali družinska zdravstvena neprilika. Zaradi predvidene začasnosti tega stanja pa ne želijo izgubiti pridobljeno pravico do plačila prispevkov za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, obvezno zdravstveno zavarovanje ter starševsko varstvo in zavarovanje za primer brezposelnosti iz državnega proračuna Republike Slovenije.
V tokratnem Servisu za ustvarjalce predstavljamo, kdaj, kako in za koliko časa lahko upravičenec zaprosi za mirovanje pravice do prispevkov za socialno varnost.
Predstavniki nevladnih organizacij in posamezniki s področja umetnosti in kulturi se pogosto srečajo z dilemo, kako pravilno komunicirati z državnimi organi. Poslovanje organov državne uprave, organov samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblasti, ki ureja njihova razmerja do uporabnikov storitev ter poslovanje med različnimi organi in poslovanje znotraj organov, je določeno z Uredbo o upravnem poslovanju.
Sedanja temeljna pravila dolžnega poslovanja organov je na podlagi Zakona o splošnem upravnem postopku, Zakona o državni upravi in Zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih sprejela prejšnja Vlada RS in so stopila v veljavo 17. aprila 2018, z njimi postavljeni standardi poslovanja s strankami pa so, kot pravijo, temelj moderne uprave, ki v ospredje postavlja uporabnika.
Ustvarjalci v kulturi in kreativnih industrijah so ponavadi posebej pozorni na omembe svojega dela v medijih, saj medijski odzivi pogosto usmerjajo interpretacijo in recepcijo umetniškega dela, včasih pa so medijske omembe pomembne tudi kot kriterij pri razpisih ali ko samozaposleni uveljavljajo pravico do plačila prispevkov za socialno varnost.
V objavljenih novicah, komentarjih ali kritikah pa se lahko pojavijo tudi napake, nepreverjene informacije in enostranske trditve. Zato v tokratnem servisu podrobneje predstavljamo pravico do popravka objavljenega obvestila, kot je ta opredeljena v Zakonu o medijih (ZMed).
Poletna šola kulturnega menedžmenta (PŠKM ) se je v petih letih uveljavila kot standardni program poletnega dogajanja v okviru Univerze v Ljubljani. Gre za priznan interdisciplinarni projekt, ki posreduje sveža znanja in odpira nove teme. Letos je poletna šola posvečena tematiki kreativnih industrij na področju kulture, gospodarstva in širših družbenih dejavnosti, potekala pa bo od 1. do 5 julija.
Društvo Asociacija se kot partner pridružuje projektu PŠKM 2019 in v tem okviru organizira delavnico ter sodeluje na predstavitvi primerov dobrih praks.
Samozaposleni se pogosto sprašujejo, ali so upravičeni do dnevnega nadomestila zaradi odsotnosti iz dela v primeru nege otroka in ali so njihove pravice v tem primeru povsem enake kot v primeru, ko so od dela odsotni zaradi lastne bolezni, ko velja, da lahko nadomestilo uveljavljajo samo v primeru bolezni, ki je daljša od tridesetih delovnih dni.
V tokratnem prispevku Servisa za ustvarjalce bomo odgovorili na zastavljena vprašanja. Iz prispevka bo tudi razvidno, da je nega otroka obravnavana bistveno drugače kot bolniška, saj so do dnevnega nadomestila samozaposleni upravičeni že od prvega dne dalje.
Za zagotovitev najboljše izkušnje na naši spletni strani uporabljamo piškote. Če še naprej uporabljate to spletno stran, bomo predpostavljali, da ste s tem zadovoljni.
Ok