Nacionalni svet za kulturo (NSK) se je 27. septembra sestal na temo Nacionalnega programa za kulturo (NPK). Na seji je kot članica NSK nastopila tudi predsednica Asociacije Jadranka Plut, ki je poudarila nekatere ključne pomanjkljivosti dokumenta, ki zadevajo nevladni sektor in samozaposlene v kulturi.
V uvodu seje je predsednica NSK in direktorica Cankarjevega doma Uršula Cetinski opozorila, da je dokument pisan precej splošno in da je zavoljo tega težko razbrati, k čemu dejansko stremi.
Tokrat med domačimi razpisi izpostavljamo tri, ki jih objavljajo Služba Vlade RS, Slovenski filmski center in Kulturni dom Cerknica. Slednji so objavili tudi razpis za delovno mesto strokovnega sodelavca s področja tehnike.
Služba Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko 19. oktobra vabi na informativni dan glede tretjega razpisa programa Interreg CENTRAL EUROPE. Razpis je odprt tudi za nevladne organizacije, eno od prioritetnih področij so “kulturni viri”. Več informacij.
Ustvarjalke in ustvarjalce v kulturi med tujimi razpisnimi priložnostmi opozarjamo na dva zanimiva razpisa.
Prvi je namenjen prijaviteljem s področja vizualne umetnosti in medije in sicer za umetniške rezidence v ZDA, drugi pa je namenjen sodelovanju na festivalu in targetira koreografe in plesalce.
Na sedmi seji Delovne skupine za trajni dialog s samozaposlenimi v kulturi, ki je na ministrstvu za kulturo potekala 12. septembra, je bila ena od točk dnevnega reda tudi resna razprava o Nacionalnem programu za kulturo (NPK) 2018 – 2025.
Spomnimo, da so člani dialoške skupine sicer dobili nekaj gradiv že na prejšnjih dveh sejah, a je bilo gradivo na peti seji zelo skopo in so ga člani prejeli prepozno, gradivo za šesto sejo, pa je bilo sicer celovito, a so ga člani ponovno prejeli manj kot 24 ur pred sejo. Na isti dan, kot je potekala šesta seja dialoške skupine, je bila tudi javna predstavitev NPK, tako da so člani gradivo prejeli praktično istočasno kot širša javnost, kar pomeni, da besedilo ni bilo predhodno usklajeno z dialoško skupino.
Zakon o Prešernovi nagradi je šel skozi zadnjo fazo potrjevanja. Potem ko so bile spremembe zakona potrjene na 22. redni seja Odbora za kulturo v Državnem zboru RS, je bil zakon 19. septembra potrjen tudi na plenarni seji.
Asociacija se je od samega začetka javne razprave zavzemala za vključitev spolne uravnoteženosti zakona in veseli nas, da končna različica zakona deloma vključuje tudi predloge Asociacije.
V sklopu 9. Bienala lutkovnih ustvarjalcev Slovenije, ki je med 13. in 16. septembrom potekal v Lutkovnem gledališču Maribor, se je odvila okrogla miza, posvečena samozaposlenim v kulturi, na katerem je s svojim predstavnikom sodelovala tudi Asociacija.
Organizatorji razprave so želeli med drugim osvetliti specifične težave ustvarjalcev s področja lutkovnega uprizarjanja. Razpravljali so tudi o ostalih izzivih samozaposlenih v kulturi.
V državnem zboru bo na odboru za kulturo kmalu v obravnavi Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o uresničevanju javnega interesa v kulturi. Uvedel bo t.i obvezni delež za umetnost, za katerega si Asociacija prizadeva že več let.
Zakon predvideva, da bodo morale javne investicije v infrastrukturo (denimo obnove in novogradnje) poslej del projektnih sredstev nameniti tudi opremi teh zgradb oziroma javnih prostorov za umetniška dela.
Strokovni sodelavec Asociacije Tadej Meserko se bo v soboto, 16. septembra 2017, ob 17:00 v prostorih Lutkovnega gledališča Maribor udeležil okrogle miza o statusu samozaposlenih v kulturi in drugih neinstitucionalnih ustvarjalcih s področja lutkovnega gledališča.
Pogovor bo tekel predvsme o prekarnem položaju samozaposlenih na področju kulture ter vprašanju nevladnih organizacij na področju lutkarstva ter vse težjih pogojih za njihovo ustvarjanje.
V sredo, 13. septembra, bo ob 19:00 v Mestnem muzeju Ljubljana (Gosposka ulica 15) v luči nedavno predstavljenega predloga Nacionalnega programa za kulturo potekala okrogla miza o prenovi kulturnega modela.
Na njej bo sodelovala tudi predsednica Asociacije Jadranka Plut.
Ministrstvo RS za kulturo je v javno razpravo poslalo osnutek Nacionalnega programa za kulturo (NPK).
Kako nanj gleda kulturniška javnost? Katere točke podpira in katere zavrača? Kaj so ključni predlogi za izboljšanje programa, ki bo začrtal razvoj kulture v naslednjih osmih letih? Kaj za razvoj svojih področji potrebujejo javni zavodi, stanovska društva, nevladne organizacije, samozaposleni in ljubitelji, in kaj od tega je in ni zajeto v strateškem dokumentu ministrstva?