Samozaposlenim v kulturi se lahko zgodi, da se v času, ko imajo status, zaposlijo za krajši delovni čas. V primeru, da želite ob tem ohraniti tudi status samozaposlenega v kulturi, morate urediti administrativne zadeve glede statusa.
Tokrat v servisu Asociacije pojasnjujemo korake, ki jih morajo samozaposleni opraviti v primeru tovrstne kombinacije delovnih razmerij.
Preberite večNedavno objavljena analiza v tematski številki španske revije Hacienda Pública Española/Review of Public Economics o kulturni ekonomiki preučuje gibanje proračunov za kulturo v Evropi v času krize. Iz nje je razvidno, da so se države na nastop Velike recesije odzvale povsem različno in pri tem niso igrale odločilne vloge zgolj kulturnopolitične značilnosti, prej nekateri makroekonomski dejavniki.
Države lahko v grobem ločimo na pet skupin. Ciper, Češka, Grčija, Irska, Italija, Portugalska, Slovenija in Španija so države, ki so se v času gospodarske krize ubadale z resnimi javnofinančnimi problemi in bile večinoma pod nadzorom t.i. trojke (skupine treh mednarodnih institucij: Evropske komisije, Evropske centralne banke in Mednarodnega denarnega sklada). Za vse te države so (za razliko od večine drugih) značilni močni padci v ravni javnih proračunov za kulturo (dejanskih in strukturnih) v času gospodarske krize, posebej v njenih kasnejših letih.
Jeseni je bila v Državnem zboru potrjena novela Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (ZUJIK), ki v naš kulturni model uvaja obvezen delež za umetnost. To pomeni, da bo bil poslej od vsake javne investicije, ki jo bo izvajala država, določen odstotek namenjen za vključevanje kulture v posamezen infrastrukturni projekt.
Asociacija je sodelovala pri pripravi zakonskih sprememb in uspela doseči nekatere pomembne spremembe, trenutno pa je v procesu sprejemanja pravilnik, ki konkretneje ureja izvedbo javnega natečaja za izbor umetniških del v javnih investicijskih projektih.
Tokratna rubrika domačih razpisov je obarvana nekoliko bolj mednarodno, saj ameriško veleposlaništvo razpisuje kar dva razpisa za neodvisne producente.
Za vse, ki ustvarjate v Mariboru, pa vsekakor ne smete prezreti projektnega razpisa za nevladne organizacije.
Foto: Nada Žgank@Mesto žensk
Asociacija nadaljuje s serijo delavnic o statusu samozaposlenega v kulturi za mlade – s fokusom na vse tiste, ki se v status prijavljajo prvič. Na delavnici bomo odprli vprašanja pridobitve in upravljanja s statusom.
Delavnica bo potekala 17. in 18. januarja 2018.
Ker je tradicija obdarovanja Dedka Mraza pri nas močna, in ker nam v Asociaciji ni vseeno, kaj se zgodi z otroci ustvarjalk in ustvarjalcev na neodvisnem polju, smo letos ponovno pristopili k organizaciji decembrskega praznovanja.
Tudi letos smo združili moči z Zavodom Bunker Ljubljana, Plesnim teatrom Ljubljana in Gledališčem Glej.
V rubriki Lokalne kulturne politike, ki jo vsak mesec objavljamo v elektronskem glasilu Kulturosfera nas zanima, koliko pomena namenjajo posamezne lokalne oblasti nevladni kulturni produkciji.
Rubriko v novem letu začenjamo v Mariboru, ki se je na širši kulturni zemljevid vpisal z nazivom Evropska prestolnica kulture 2012, pa tudi sicer slovi po pestri kulturni ponudbi. Raziskali smo, kakšno je stanje na področju neodvisne kulture.
V Zakonu o javnem interesu za kulturo (ZUJIK) je v četrtem odstavku 82.a člena opredeljeno nadomestila za čas zadržanosti z dela za samozaposlene v kulturi, a je tam zapisano še precej omejitev, ki v veliki meri hromijo skrb za zdravje samozaposlenih.
V Asociaciji menimo tudi, da je višina dnevnega nadomestila neustrezna, zato smo predlagali spremembo uredbe, ki določa višino nadomestila v letu 2018.
13. decembra je potekala deseta seja Delovne skupine za trajni dialog s samozaposlenimi v kulturi v času mandata ministra Antona Peršaka. Seja je bila zastavljena predvsem kot revizija nekaterih starih idej o prenovi statusa samozaposlenih, ki pa tudi po tej seji ostajajo predvsem partikularne rešitve, ki ne naslavljajo precej heterogenega polja težav samozaposlenih v kulturi.
Skupina je pregledala dokument, ki ga je pred dvema letoma že obravnavala, in nato poslala takrat delujoči Strokovni komisiji za pripravo strokovnih izhodišč modernizacije javnega kulturnega sistema. Do implementacije predloga, pri katerem Asociacija sicer ni sodelovala, ni prišlo.
Rubrika, ki je namenjena refleksiji aktualnih kulturno političnih dogajanj, tudi z novim letom nadaljuje s postavljanjem ogledala naši kulturno-politični realnosti.
Uroš Korenčan, direktor Lutkovnega gledališča Ljubljana in predsednik Kolegija direktorjev slovenskih gledališč, v tokratni ediciji razmišlja o Nacionalnem programu za kulturo, v katerem zaznava številne nedoslednosti, netočnosti in odsotnost vizije. Predvsem pa ugotavlja, da smo po letih finančne krize prešli v krizo kulturne politike.