Potem ko je Odbor za kulturo v Državnem zboru RS 4. oktobra potrdil t.i. delež za umetnost, so 19. oktobra o noveli Zakona o javnem interesu za kulturo (ZUJIK) glasovali še poslanci in spremembe zakona potrdili z veliko večino.
Asociacija si je za uveljavitev tovrstne javne podpore umetnosti prizadevala že vrsto let, zato je predloge sprememb zakona podpirala že od samega začetka, hkrati pa skozi pripombe dosegla tudi pomembne izboljšave.
Ministrstvo za kulturo je v začetku tega tedna objavilo napoved Javnega razpisa za dodelitev delovnih štipendij za samozaposlene v kulturi, ki pa bo imel starostno omejitev in sicer bo namenjen zgolj mladim do 35 leta. Na Asociaciji sicer pozdravljamo neposredno podporo ustvarjalcem na področju kulture, a hkrati menimo, da je potrebno poskrbeti za vse starostne skupine samozaposlenih.
Zato smo na ministrstvo za kulturo poslali dopis, v katerem jih pozivamo, da premislijo o možnostih sprememb prihajajočega razpisa, poleg tega pa smo izpostavili tudi potrebo po celostni prenovi statusa samozaposlenih v kulturi, ki bi moral vključevati karierno dinamiko.
Osma seja Delovne skupine za trajni dialog s samozaposlenimi v kulturi je bila namenjena izključno problematičnim točkam v Nacionalnem programu za kulturo (NPK). Skupina sicer ni bila sklepčna, zato se je razprava nadaljevala preko korespondenčne seje.
Zbrani so se strinjali, da je NPK v veliki meri pisan zelo ohlapno in preveč nedorečeno. Ob obravnavani konkretnih predlogov pa so se prejšnje pomanjkljivosti izkazale za strukturne, zato so se prisotni odločili, da bodo namesto razpravljanja o konkretnih težavah ocenili dokument kot celoto.
Asociacija je septembra v sodelovanju z regionalnimi stičišči nevladnih organizacij sodelovala na treh srečanjih nevladnih organizacij (NVO), ki delujejo na področju kulture in umetnosti v različnih regijah Slovenije.
Namen srečanj je usposabljanje NVO za opolnomočeno zagovorništvo v polju kulturne politike na področju lokalnih kulturnih politik ter spodbujanju čezsektorskih in medpodročnih partnerstev pri naslavljanju sodobnih izzivov kulture in umetnosti.
Nacionalni svet za kulturo (NSK) se je 27. septembra sestal na temo Nacionalnega programa za kulturo (NPK). Na seji je kot članica NSK nastopila tudi predsednica Asociacije Jadranka Plut, ki je poudarila nekatere ključne pomanjkljivosti dokumenta, ki zadevajo nevladni sektor in samozaposlene v kulturi.
V uvodu seje je predsednica NSK in direktorica Cankarjevega doma Uršula Cetinski opozorila, da je dokument pisan precej splošno in da je zavoljo tega težko razbrati, k čemu dejansko stremi.
Tokrat med domačimi razpisi izpostavljamo tri, ki jih objavljajo Služba Vlade RS, Slovenski filmski center in Kulturni dom Cerknica. Slednji so objavili tudi razpis za delovno mesto strokovnega sodelavca s področja tehnike.
Služba Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko 19. oktobra vabi na informativni dan glede tretjega razpisa programa Interreg CENTRAL EUROPE. Razpis je odprt tudi za nevladne organizacije, eno od prioritetnih področij so “kulturni viri”. Več informacij.
Ustvarjalke in ustvarjalce v kulturi med tujimi razpisnimi priložnostmi opozarjamo na dva zanimiva razpisa.
Prvi je namenjen prijaviteljem s področja vizualne umetnosti in medije in sicer za umetniške rezidence v ZDA, drugi pa je namenjen sodelovanju na festivalu in targetira koreografe in plesalce.
V Društvu Asociacija smo z zaskrbljenostjo spremljali javno razpravo glede Nacionalnega programa za kulturo (NPK). Najvišji strateški dokument, ki bo za kar osem let določal vse zakonske predpise, financiranje, prioritete in razvoj kulture, po našem mnenju namreč ni oblikovan skladno s standardi tovrstnih strateških dokumentov.
V sklopu javne razprave smo na Ministrstvo RS za kulturo poslali daljši seznam pripomb in komentarjev.
Glasilo Kulturosfera oktobra nadgrajujemo z novo rubriko, ki se bo osredotočala na lokalne kulturne politike. Rubrika je sestavljena iz dveh pogovorov in sicer najprej na vprašanja o lokalni kulturni politiki odgovarja občina, v drugem delu pa o stanju na nevladni sceni v občini odgovarja izbrana nevladna organizacija.
V prvi ediciji rubrike smo se osredotočili na Novo mesto, ki z nekaj več kot dvajset tisoč prebivalci predstavlja eno večjih mest v Sloveniji. Mesto je poznano po bogati kulturni dediščini, poleg javnih zavodov pa je dobro razvit tudi nevladni sektor, kjer Klub LokalPatriot predstavlja enega glavnih prizorišč za glasbeno dogajanje, galerija Simulaker pa razstavlja sodobno vizualno umetnost. Iz mestne občine je na naša vprašanja odgovarjala Sandra Boršić, podsekretarka za protokolarne zadeve in kulturo, iz nevladnega sektorja pa smo k pogovoru povabili Boruta Pelka, direktorja Kluba LokalPatriot.
Marca 2017 je Evropska komisija izdala dokument Bela knjiga o razvoju Evropske unije, v katerem podajajo možne scenarije razvoja sedemindvajseterice. Dokument je nastal zaradi različnih pritiskov po spremembi Evropske unije, in različnih drugih dejavnikov, kot so Brexit ter s tem povezano sporadična namigovanja na odhod nekaterih drugih članic.
Bela knjiga razvoja Evropske unije predvidi pet različnih scenarijev razvoja povezave, od zelo ohlapne unije, ki ima skupne zgolj posamezne elemente, do nadaljevanja trenutnega scenarija in jačanja povezave na različnih nivojih. Scenariji se dotikajo tudi kulture.