V Kulturosferi nadaljujemo z vabili prepoznavnim akterjem kulturne politike, da reflektirajo nekatere ključne izzive področja nevladnih organizacij in samozaposlenih v kulturi.
V drugi izdaji Kulturnih premišljevanj je kolumno napisal Bojan Jablanovec, umetniški vodja projekta Via Negativa, ki je že vrsto let tudi članica Asociacije.
Administracija, zakonska določila, računovodske obveznosti, razpisi, pravna vprašanja, davki. Zdi se, da je seznam obveznosti, ki poleg ustvarjanja bremenijo kulturnike, precej dolg.
Zato je Asociacija zagnala servis za kulturniške nevladne organizacije, samostojne ustvarjalce in ostale zainteresirane.
Jesen je prinesla številne razpise za področje kulture. Na ministrstvu za kulturo objavljajo tako razpis za štipendije samozaposlenih v kulturi, kot razpis za izbor večletnih kulturnih projektov s področja umetnosti.
Poleg tega so tu še razpisi nevladnega sektorja, med katerimi velja izpostaviti poziv Layerjeve hiše za vključitev v striparsko razstavo.
V rubriki Iz prve vrste tokrat med članicami Asociacije predstavljamo Nomad Dance Academy Slovenija, ki je ena osrednjih plesnih organizacij pri nas. Gre za slovensko sekcijo platforme Nomad Dance Academy (NDA), ki deluje predvsem na Balkanu, vključuje pa tudi širše mednarodne aspekte. Mreža NDA se je sicer podpisala pod številne umetniške projekte, produkcije, teoretske razprave in implementacijo teorije, ter je organizirala in izvajala tako izobraževalne kot kuratorske in druge dogodke.
S predsednico NDA Slovenija Dragano Alfirević smo se pogovarjali predvsem o perečih tematikah na področju sodobnega plesa.
Novembrska evropska razpisna bera je glede na pretekle mesece precej obilna. Vsekakor je pomembna novica, da je odprt poziv za sodelovanja znotraj programa Ustvarjalna Evropa, na katerem so slovenski prijavitelji po statistikah izjemno uspešni.
Poleg tega so na voljo tudi štipendije za študij v Švici, podpora umetniškim projektom, ki bodo izvedeni v ZDA in nekateri drugi razpisi.
Asociacija si vse leto prizadeva, da vas po različnih kanalih obvešča o najnovejšem dogajanju na področju kulturne politike, še posebej glede sprememb, ki vplivajo na nevladne organizacije v kulturi in samozaposlene.
Ker si želimo, da bi naše vsebine in komunikacijska orodja še bolj približali vašim potrebam, vas vabimo, da izpolnite kratko anketo.
Razpisna sredstva predstavljajo pomemben vir financiranja nevladnega sektorja in samozaposlenih v kulturi, zato je Asociacija organizirala delavnico o pritožbenem postopku na razpisih, kjer so udeleženci dobili vse potrebne informacije o dobri pripravi pritožbe v primeru neuspešne prijave.
Ker je trenutno čas številnih razpisov, je bila delavnica dobro obiskana, prijavljeni pa so dobili tako pojasnila glede konkretnih primerov, kot oris splošnega poteka pritožbenega postopka.
Ker večina nevladnih organizacij in samostojnih ustvarjalcev v kulturi v teh dneh izpolnjuje prijave na javne razpise ali čaka njihove rezultate, Asociacija ponovno organizira delavnico o pritožbenem postopku na javnih razpisih.
Številni NVO in samostojni ustvarjalci se na neki točki svojega delovanja namreč srečajo s situacijo, ko na razpisu niso uspešni. Pri tem se hitro znajdemo v dilemi, ali je smiselno vlagati pritožbo ali celo tožbo, in kako se tega lotiti.
Asociacija je septembra v sodelovanju z regionalnimi stičišči nevladnih organizacij sodelovala na treh srečanjih nevladnih organizacij (NVO), ki delujejo na področju kulture in umetnosti v različnih regijah Slovenije.
Namen srečanj je usposabljanje NVO za opolnomočeno zagovorništvo v polju kulturne politike na področju lokalnih kulturnih politik ter spodbujanju čezsektorskih in medpodročnih partnerstev pri naslavljanju sodobnih izzivov kulture in umetnosti.
Nacionalni svet za kulturo (NSK) se je 27. septembra sestal na temo Nacionalnega programa za kulturo (NPK). Na seji je kot članica NSK nastopila tudi predsednica Asociacije Jadranka Plut, ki je poudarila nekatere ključne pomanjkljivosti dokumenta, ki zadevajo nevladni sektor in samozaposlene v kulturi.
V uvodu seje je predsednica NSK in direktorica Cankarjevega doma Uršula Cetinski opozorila, da je dokument pisan precej splošno in da je zavoljo tega težko razbrati, k čemu dejansko stremi.