Kulturna premišljevanja: Barbara Pregelj

Vse več področji na polju sodobne umetnosti in kulture pripravlja bele knjige s popisom stanja in predlogi za napredek področja. Izjemno pommebno delo so opravili prevajalci, lektorji in tolmači, ki so nedavno v javnost lansirali Belo knjigo o prevajanju 2018.

Dokument ime še večjo težo, ker se je pri njegovi pripravi združila praktično vsa stroka s tega področja. Zato smo k pisanju tokratne kolumne ob izidu bele knjige povabili Barbaro Pregelj iz Društva slovenskih književnih prevajalcev, enega izmed društev, ki je sodelovalo pri pripravi dokumenta.

Preberite več

Sistemska vprašanja samozaposlenih v kulturi

Delovna skupina za trajni dialog s samozaposlenimi v kulturi je na prvi seji 24. aprila 2019 za predsednika soglasno izbrala Roka Vevarja, za podpredsednico pa dr. Barbara Pregelj. V skupino, katere naloga je trajni dialog med MK in civilno družbo pri obravnavi ključnih sistemskih vprašanj, povezanih s samozaposlenih v kulturi, je minister za kulturo mag. Zoran Poznič imenoval še Milka Lazarja, Laro Jankovič, Ano Čigon in dr. Jerneja Kalužo ter Jadranko Plut, Mojco Jurič in Branka Jezovška.

Uvodoma je članice in člane delovne skupine pozdravil minister mag. Zoran Poznič in poudaril  pomen dialoga ter izpostavil pomen te delovne skupine, s pomočjo katere si želi izpolniti zaveze iz koalicijske pogodbe. Imenovani člani in članice Delovne skupine za trajni dialog s samozaposlenimi pokrivajo različna področja.

Preberite več

SERVIS: Združljivost statusov

Osebe, ki razmišljajo o tem, da bi nadaljevale študij in bile obenem samozaposlene, se pogosto sprašujejo, če je to sploh mogoče.

Pogosto boste naleteli na razlago, da statusa kategorično nista združljiva, kar pa ni povsem točno, četudi ne moremo enostavno zatrditi nasprotnega, torej da sta statusa povsem in v celoti združljiva. Prav tako ne drži, da se lahko samozaposlene osebe vpišejo le na izredni študij ali da ne morejo biti redni študenti. V tokratnem Servisu za ustvarjalce bomo natančneje razjasnili razmerje med obema statusoma.

Preberite več

Kulturna premišljevanja: Tina Divjak

Vsebinske mreže nevladnih organizacij, kot je denimo Asociacija, so ključne pri povezovanju nevladnega sektorja na posameznem področju, profesionalizacije področja in izboljšavi pogojev dela. So tiste, ki se pogajajo s pristojnimi ministrstvi glede razpisov in zakonodaje, predlagajo svoje strategije, skrbijo za izobraževanja ter povezujejo akterje posameznih področji.

Tokratno kolumno je prispevala vodja zagovorništva na CNVOS Tina Divjak, ki opozarja, da je za izboljšanje pogojev v sektorju nujno podpirati tudi profesionalizacijo in delovanje vsebinskih mrež na resornih ministrstvih, tudi kulturi.  Preberite več

Nova delovna skupina za samozaposlene v kulturi

Ministrstvo za kulturo je na podlagi prispelih prijav na javno povabilo imenovalo novo delovno skupino za trajni dialog s samozaposlenimi v kulturi.

Glede na to, da je ena izmed nalog delovne skupne tudi spremljanje uresničevanja koalicijskih zavez, se nadejamo, da bo tokrat delovanje skupine imelo dejanski vpliv na odločevalce, ki določajo spremembe in odgovore na probleme, ki tarejo samozaposlene v kulturi. V delovno skupino je bil na predlog Asociacije imenovan Jernej Kaluža, izvajalec Servisa za ustvarjalce, namenjenega prav reševanju konkretnih problemov, ki jih imajo samozaposleni v kulturi.

Preberite več

Občni zbor Društva Asociacija

Foto: Nada Žgank @ Alkatraz
Foto: Nada Žgank @ Alkatraz

Člani društva Asociacija so se 27. marca 2019 srečali na rednem letnem občnem zboru, na katerem so potrdili poročilo dela in finančno poročilo za leto 2018 ter sprejeli finančni načrt in program dela za naslednji dve leti.

Prav tako so člani potrdili spremembe statuta in pravilnikov društva,  izvedli volitve v organe društva in opravili razpravo o trenutnem položaju NVO in posameznikov v kulturi.

Preberite več

Delavnica: Razpisi za samozaposlene

Samozaposleni v kulturi in kreativnih industrijah po navadi prejemajo sredstva iz dveh različnih naslovov, in sicer ali tako, da prodajajo svoje storitve oziroma opravljajo svojo dejavnost »na trgu«, ali pa prek različnih razpisov, pozivov in natečajev, ki so financirani iz lokalnih, nacionalnih ali evropskih javnih sredstev.

Pri tem se samozaposlenim zastavljajo številna vprašanja, kot na primer, na katere razpise se prijaviti, kako se zadeve lotiti, koliko časa je potrebnega za pripravo kvalitetne prijave, kje je mogoče dobiti informacije o aktualnih razpisnih priložnostih itd.? Zato smo se odločili, da bomo v sklopu Servisa za ustvarjalce pripravili delavnico, na kateri bomo celostno predstavili tematiko razpisov za samozaposlene.

Preberite več

SERVIS: Samozaposleni in bolniška

Tudi samozaposleni ustvarjalci v kulturi in kreativnih industrijah lahko v določenih situacijah uveljavljajo bolniško nadomestilo za odsotnost z dela, vendar so v tem kontekstu v bistveno slabšem položaju kot redno zaposlene osebe.

V tokratnem prispevku Servisa za ustvarjalce bomo podrobneje predstavili možnosti in omejitve, ki jih imajo samozaposleni pri uveljavljanju nadomestila za odsotnosti z dela v primeru bolezni.

Preberite več

Zakon o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju kulture in raziskovalno-razvojne dejavnosti

Ime:  Zakon o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju kulture in raziskovalno-razvojne dejavnosti
Predlagatelj: Ministrstvo za kulturo
Predlog poslan v obravnavo: 18. 10. 2018

Povezava na predlog

Ključne spremembe zakona s strani predlagatelja:

Izjemne pokojnine kot priznavanje za izjemne dosežke posameznim osebam na področju kulture in raziskovalno-razvojne dejavnosti še vedno ni urejeno. Zakon o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju kulture in raziskovalno-razvojne dejavnosti bi nadomestil Zakon o izjemnem priznavanju in odmeri starostne pokojnine osebam, ki imajo posebne zasluge na področju kulture in raziskovalno-razvojne dejavnosti, z uvedbo novega pojmovanja izjemnih pokojnin.  

Poglavitni cilj predlaganega zakona je vzpostavitev ustreznih pravnih podlag za nadaljnje priznavanje izjemnih dosežkov osebam, ki so s svojimi dosežki trajno prispevale k razvoju družbe in ugledu države na področju kulture in raziskovalno-razvojne dejavnosti. Predlog zakona jasneje opredeljuje pojem dodatka k pokojnini za izjemne dosežke, ki je po svoji naravi, enako kot po dosedanjih predpisih, častno priznanje, ki ga Vlada Republike Slovenije dodeli upravičencu za varno starost iz naslova minulega dela na področju kulture ali raziskovalno-razvojne dejavnosti. Prav tako se zagotovi enaka obravnava oseb, ki so bile upravičene do izjemnih pokojnin po Zakonu o izjemnem priznanju in odmeri starostne pokojnine osebam, ki imajo posebne zasluge in tistih, ki zaradi ne izvajanja zakona do le teh niso upravičeni. Predlog novega zakona opredeljuje izjemne dosežke, ki se za področje kulture in raziskovalno-razvojne dejavnosti lahko upoštevajo pri priznanju dodatka k pokojnini, in s tem na zakonski ravni postavlja kriterije za priznanje.  

Osnutek predloga zakona sledi nadaljnji primerljivi obravnavi posameznikov na področju kulture in raziskovalno-razvojne dejavnosti s področjem športne dejavnosti, saj je bil v letu 2017 že sprejet Zakon o dodatku k pokojnini za delo in izjemne dosežke na področju športa.
Odziv Asociacije:

Predstavniki in člani Asociacije so že na 9. seji Delovne skupine za trajni dialog s samozaposlenimi v kulturi na ministrstvu za kulturo (MK) novembra 2017, naslovili problematiko že več let ustavljenega mehanizma podeljevanja izjemnih pokojnin, ki so predstavljale vsaj delni korektiv socialno slabe slike upokojenih samostojnih ustvarjalcev v kulturi. Problematiko izjemnih pokojnin za kulturnike Asociacija izpostavi tudi na pogovorih s poslanskimi skupinami DZ. Predlog Zakona o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju kulture in raziskovalno-razvojne dejavnosti so analizirali člani UO in sodelavci strokovne pisarne. Asociacija se je na predlog zakona odzvala z javno podporo na spletni strani, a hkrati predlagala nujne izboljšave predloga, ki jih je Ministrstvu za kulturo posredovala kot komentar v okviru javne razprave. Na nerešenost problema je Asociacija opozorila tudi v analizi »100 dni vlade na področju kulture«.

Ključne točke v odzivu Asociacije:

Predlog Zakona o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju kulture in raziskovalno-razvojne dejavnosti je sicer večinoma sprejemljiv in smiseln, zato smo poslali predvsem manjši popravek oziroma dopolnilo v okviru razumevanja nagrad, ki štejejo za pridobitev pravice do izjemne pokojnine. Predlog je namreč vključeval zgolj del nagrad, pri čemer ni upošteval tudi nagrade, ki niso stanovskega pomena oziroma svetovnega pomena. Poleg tega smo opozorili, da je sistem pokojnin kot tak za samozaposlen v kulturi problematičen, saj samozaposleni v skladu s pravico do plačila prispevkov, ki jim dodeljuje minimalne prispevke po tem dobivajo tudi minimalno pokojnino.

Pregled upoštevanja predlogov Asociacije:

Predlog je v medresorskem usklajevanju in zaenkrat še ni znano, ali Ministrstvo za kulturo je ali bo upoštevalo predloge in dopolnitve Asociacije.

Kronologija zagovorniških dejavnosti:

4. januar 2019: Asociacija na problem neurejenosti izjemnih pokojnin kot priznavanja za izjemne dosežke na področju kulture in raziskovalno-razvojne dejavnosti opozori tudi v spletni objavi analize »100 dni vlade na področju kulture«.
20. november 2018: Asociacija predlog zakona podpre z javno objavo na spletni strani, a hkrati opozori na svoje predloge za nekatere nujne izboljšave.
19. november 2018: V okviru javne razprave Asociacija Ministrstvu za kulturo posreduje komentar predloga s predlogi za njegove nujne izboljšave.
November 2018: Predstavniki Asociacije opravijo pogovore s poslanskimi skupinami DZ, na katerih med drugim izpostavijo tudi zakon o izjemnih pokojninah za kulturnike.
Oktober 2018: Člani UO in sodelavci strokovne pisarne opravijo analizo zakonskega predloga.
22. november 2017: Predstavniki in člani Asociacije so naslovili problematiko že več let ustavljenega mehanizma podeljevanja izjemnih pokojnin v kulturi na 9. seji Delovne skupine za trajni dialog s samozaposlenimi v kulturi na ministrstvu za kulturo (MK).

Zakon o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju kulture in raziskovalno-razvojne dejavnosti

Kratko o zakonu: Gre za mehanizem tako imenovanih izjemnih pokojnin, ki so vrhunskim ustvarjalcem, znanstvenikom in športnikom omogočali bolj varno starost, ki smo ga v Sloveniji poznali vrsto let. Pred slabim desetletjem se je izjemne pokojnine prenehalo podeljevati in potem ko so pred enim letom izjemen pokojnine spet pričeli dobivati športniki, je sedaj v parlamentarni proceduri še predlog, da bi slednje ponovno lahko pripadle tudi kulturnikom in znanstvenikom.

Trenutno veljavni zakon: Samostojno in celovito je bilo vprašanje izjemnih pokojnin v Republiki Sloveniji prvič urejeno že leta 1974 z Zakonom o izjemnem priznanju in odmeri starostne pokojnine osebam, ki imajo posebne zasluge (Uradni list SRS, št. 18/74 – v nadaljevanju ZIPO). ZIPO je bil v letu 1990 spremenjen in dopolnjen, prečiščeno besedilo pa je bilo objavljeno v Uradnem listu RS, št. 14/90.

V začetku leta 2011 je bil v obravnavo na Vlado RS posredovan predlog novega Zakona o doživljenjski renti za izjemne dosežke na področju kulture, raziskovalno-razvojne dejavnosti in športa ter predlog uredbe, ki podrobneje ureja postopek in merila za izjemno podelitev rente, vendar pa je bil predlog 17. 3. 2011 umaknjen iz vladne obravnave.

V letu 2017 je bil sprejet Zakon o dodatku k pokojnini za delo in izjemne dosežke na področju športa, ki je področje izjemnih pokojnin uredil le na področju športa, še vedno pa ostaja neurejeno področje priznavanja in odmerjanja dodatka za izjemne dosežke na področju kulture in raziskovalno-razvojne dejavnosti.

Od decembra 2018 pa je v medresorskem usklajevanju predlog Zakona o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju kulture in raziskovalno-razvojne dejavnosti.

Zgodovina sprememb zakona in dejavnosti Asociacije:

  • Zakon o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju kulture in raziskovalno-razvojne dejavnosti (nesprejeti predlog iz leta 2018) DEJAVNOSTI ASOCIACIJE
  • Zakon o dodatku k pokojnini za delo in izjemne dosežke na področju športa (2017) DEJAVNOSTI ASOCIACIJE
    • Zakon o doživljenjski renti za izjemne dosežke na področju kulture, raziskovalno-razvojne dejavnosti in športa (nesprejeti predlog iz leta 2011)
    • Zakon o izjemnem priznanju in odmeri starostne pokojnine osebam, ki imajo posebne zasluge (1974, popravljen 1990)