V luči predloga novele Zakona o medijih se je ponovno odprla tudi večna rak-rana slovenskega kulturnega modela – kritika. Ministrstvo pripravlja nov Nacionalni program za kulturo – to je pravi trenutek, da pokaže, ali je pripravljeno kritiko sistemsko uvrstiti v kulturni model, ali bo ostalo pri pavšalnih ocenah stanja.
Kolumno je tokrat prispeval kritik Tadej Meserko, sicer tudi strokovni vodja Asociacije.
Ministrstvo za kulturo RS je 28. junija letos v javno razpravo odposlalo predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o medijih (ZMed E), ki se je zaključila 30. avgusta in v katero se je vključila tudi Asociacija, saj je med izdajatelji medijev na Slovenskem kar nekaj nevladnih organizacij iz področja kulture in umetnosti, z delom v medijih pa se preživljajo tudi številni samozaposleni v kulturi.
Opozorili smo, da je zakonodajno prilagoditev medijski sedanjosti in prenovo opredelitve medijev, ki jo prinaša predlog Zmed-E, nujno še nadgraditi in odpraviti nekatere nedoslednosti, še posebej pa glede medijskih projektov, ki zagotavljajo vsebine v širšem javnem interesu ali tržno manj zanimive vsebine s področja umetnosti in kulture.
V društvu Asociacija poleg aktivnosti na nacionalnem in lokalnem nivoju redno spremljamo in izvajamo dejavnosti tudi na mednarodnem področju. Nedavno smo se aktivno vključili v evropske volitve, zagovarjali smo podvojitev proračuna za program Ustvarjalna Evropa, prav tako pa smo aktivni na področju Zahodnega Balkana, saj smo tudi člani mreže Kooperativa.
Predstavniki organizacij, članic regionalne platforme za kulturo Kooperativa, so se med 28. in 30. junijem 2019 srečali na skupščini strateškega načrtovanja razvoja platforme v Prizrenu na Kosovu. Skupščine se je udeležilo kar veliko število članic, med njimi tudi člana upravnega odbora društva Asociacija Dušan Dovč (SCCA Ljubljana) in Nataša Zavolovšek (Exodos).
E-posvetovanje: Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o medijih
Ministrstvo za kulturo je konec junija v javno razpravo odposlalo Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o medijih, s katerim se naj bi medijsko zakonodajo prilagodilo času in dejanskemu stanju na področju medijev. Med izdajatelji medijskih vsebin vpisanih v razvid medijev pri MK pa so tudi številne nevladne organizacije, nenazadnje je tudi društvo Asociacija izdajatelj elektronskega glasila Kulturosfera.
Medijska zakonodaja je za nevladne organizacije in posameznike na področju kulture pomembna tudi zaradi razpisnih določil o nujni medijski odmevnosti in odzivih. Ker je zato nujno, da je usklajena z vsemi deležniki področja, se nameravamo v javno razpravo o predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o medijih vključiti tudi v Asociaciji kot vsebinski mreži nevladnih organizacij s področja kulture. Da bi prišli do čim širšega nabora kvalitetnih predlogov za izboljšanje predlaganega besedila in sprememb medijske zakonodaje, pa vas vabimo k sodelovanju v elektronskem posvetovanju.
Na ministrstvu za kulturo je v petek, 21. junija, potekalo tretje srečanje dialoške skupine, tj. delovne skupine za trajni dialog s samozaposlenimi v kulturi, katere glavna naloga je trajni dialog med Ministrstvom za kulturo in civilno družbo pri obravnavi ključnih sistemskih vprašanj, povezanih s samozaposlenih v kulturi.
Srečanje je imelo precej skopo udeležbo. Na njem ni bilo predstavnikov ministrstva za kulturo in zato srečanje tokrat ni bilo sklepčno. Kljub temu je skupina odprla kar nekaj pomembnih vprašanj in podala več vsebinskih predlogov glede izvajanja koalicijskega sporazuma aktualne vlade.
Predstavniki nevladnih organizacij in posamezniki s področja umetnosti in kulturi se pogosto srečajo z dilemo, kako pravilno komunicirati z državnimi organi. Poslovanje organov državne uprave, organov samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblasti, ki ureja njihova razmerja do uporabnikov storitev ter poslovanje med različnimi organi in poslovanje znotraj organov, je določeno z Uredbo o upravnem poslovanju.
Sedanja temeljna pravila dolžnega poslovanja organov je na podlagi Zakona o splošnem upravnem postopku, Zakona o državni upravi in Zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih sprejela prejšnja Vlada RS in so stopila v veljavo 17. aprila 2018, z njimi postavljeni standardi poslovanja s strankami pa so, kot pravijo, temelj moderne uprave, ki v ospredje postavlja uporabnika.
Delovna skupina za trajni dialog z nevladnimi organizacijami v kulturi se je v četrtek, 13. 6. 2019, sestala na četrti seji na Ministrstvu za kulturo in sklenila, da se bo na podlagi gradiva za pripravo Nacionalnega programa za kulturo 2020-2027, najprej spopadla z vprašanjem oziroma definicijo javnega interesa v kulturi.
Člani so obravnavali vprašanja javnega interesa (prenovo ZUJIK, krepitev kapacitet SZK in NVO v kulturi, enakopravne pogoje za vsa umetnostna področja), regionalizacije oz. decentralizacije (regijski kulturni centri, mreža NVO, spodbujanje civilnega dialoga pri sooblikovanju lokalnih kulturnih politik …), definiranja kvalitete umetniške produkcije (odnos med poklicnimi in ljubiteljskimi NVO, …), financiranja (mehanizmi financiranja na lokalni, regionalni in nacionalni ravni), dostopnosti in inkluzivnosti ter spolne uravnoteženosti v kulturi in umeščanja NVO v mednarodni prostor (kulturno diplomacijo).
Ministrstvo za kulturo je v minulem mesecu v okviru priprav Nacionalnega programa za kulturo za obdobje 2020-2027 pod vodstvom ekipe moderatorjev projekta Inovativen.si na Ministrstvu za javno upravo izvedlo vrsto delavnic, katerih so se udeležili tudi predstavniki Asociacije.
Na prvi delavnici 7. junija so se iskanju novih oblik sodelovanja med javnimi zavodi, nevladnimi organizacijami, samostojnimi ustvarjalci v kulturi in zasebnim sektorjem posvetili zaposleni na Ministrstvu za kulturo, v sredo 19. junija pa so se s to temo spopadli še predstavniki najširšega kroga zainteresiranih javnosti. V četrtek, 20. junija, je delavnica na temo digitalizacije potekala v Layerjevi hiši v Kranju, v petek, 21. junija, pa na temo decentralizacije v Slovenskem narodnem gledališču Maribor.
V društvu Asociacija smo kot vsebinska mreža nevladnih organizacij na področju kulture na novinarski konferenci v sredo 12. junija predstavili zadnje dogajanje na področju nevladnega sektorja in neodvisne kulture. V zadnjem mesecu smo na Ministrstvo za kulturo RS naslovili štiri dopise, glede katerih pa nismo prejeli nobenih konkretnih pojasnil.
Na tiskovni konferenci z naslovom »2020 – leto preboja ali nadaljevanje stagnacije za nevladno kulturo« so svoj pogled na aktualne razmere, neodzivnost in neukrepanje Ministrstva za kulturo RS predstavili Inga Remeta, predsednica društva Asociacija, Ema Kugler, umetnica, samozaposlena v kulturi (uspešna tožba zoper MK), in Uroš Veber, producent, Zavod Atol, sopodpisnik javnega poziva producentov intermedijske umetnosti.
Društvo Asociacija, vsebinska mreža nevladnih organizacij na področju kulture sklicuje novinarsko konferenco, ki se bo odvila 12. junija 2019 ob 11.00 (Dalmatinova 4, 1000 Ljubljana, sejna soba v šestem nadstropju). Širši javnosti bomo predstavili zadnje dogajanje na področju nevladnega sektorja, pogledali pa bomo tudi v leto 2020, saj ima za to leto koalicija zapisanih kar nekaj ukrepov, ki jih je nujno pričeti realizirati.
Na Ministrstvo za kulturo RS je Asociacija v zadnjem mesecu naslovila tri dopise, glede katerih pa ni prejela nobenih konkretnih pojasnil, čeprav je iz rebalansa proračuna izpadlo celotno področje intermedijske umetnosti, evalvacije in reforme razpisnih mehanizmov ni od nikoder, ministrstvo in vlado pa je nujno opomniti na koalicijsko zavezo, da mora leta 2020 priti do podvojitve sredstev za nevladne organizacije in samozaposlene v kulturi.