Dobre prakse NVO v kulturi: Kersnikova

Z novim letom v Kulturosferi začenjamo s predstavitvami dobrih praks nevladnih organizacij v kulturi. Zakaj? Ker vemo, da ponujamo ogromno znanja, ker naši projekti družbo okoli nas spreminjajo na bolje, in ker naše ideje odmevajo tudi v drugih sektorjih. Iščemo inovativne pristope, ki so prepoznani pri nas in v tujini, ter so lahko zgled ostalim.

Prvega v nizu predstavljamo Zavod Kersnikova. Z njimi smo se pogovarjali o projektih, ki povezujejo umetnost in tehnologijo.

Prisluhnite celotnemu pogovoru v Kulturosferinem junijskem podcastu, ki ga najdete na tej povezavi.Preberite več

Razpisne priložnosti januar 2019

Foto@Aksioma
Foto@Aksioma

Z januarsko grafično osvežitvijo Kulturosfere prenavljamo tudi dve izmed naših najbolj branih rubrik Evro na evro in Razpisi v kulturi.

Razpisne priložnosti za nevladne organizacije in samozaposlene v kulturi od doma in iz tujine vam bomo še vedno posredovali vsak mesec. Razlika je le, da jih zaradi lažje preglednosti združujemo v enoten prispevek z naslovom Razpisne priložnosti. Srečno pri prijavah!

Preberite več

Iz prve vrste: KUD Ljud

V tokratni številki Kulturosfere med člani Asociacije izpostavljamo KUD Ljud, ki je poznan predvsem po visoko kvalitetnih gledaliških predstavah na prostem ter intenzivnim delom na polju kulturno-umetnostne vzgoje.

Z njimi smo se pogovarjali o izzivih dela v NVO, ki s svojim prodornim delom ne ustreza kalupu razpisnih kriterijev, kar kljub profesionalnemu delu in prepoznavni kvaliteti pogosto pomeni težji dostop do razpisnih sredstev, ki bi omogočali večji in trajnejši obseg dela ustvarjalk in ustvarjalcev.

Preberite več

Kulturna premišljevanja: Urška Jež

Za dolgoročno preživetje in stabilnost nevladnih organizacij v kulturi je diverzifikacija proračunov izjemnega pomena. Več stabilnih finančnih virov tudi povečuje neodvisnost, saj se zmanjšuje vezanost na enega samega financerja.

Pridobivanje zasebnih virov se v tej luči torej zdi nujno, a še zdaleč ne enostavno. K pisanju o potencialih in pasteh sodelovanja med gospodarstvom in kulturo smo tokrat povabili Urško Jež, producentko v kulturi z dolgoletnimi izkušnjami v nevladnem sektorju, ki je svoj magisterij posvetila prav tej temi. 16. januarja bo tudi vodila Asociacijino delavnico o pridobivanju sponzorskih sredstev.

Preberite več

Sedma sila: Asociacija v medijih (november 18)

Foto@Lokalpatriot
Foto@Lokalpatriot

Če ste zamudili aktualne medijske polemike glede kulturne politike na polju samozaposlenih in nevladnih organizacij v kulturi, za vas vsak mesec zberemo nekaj najzanimivejših odzivov.

V nadaljevanju si lahko preberete izbor prispevkov, ki poročajo o aktivnostih in stališčih Asociacije.

Preberite več

Iz prve vrste: Beletrina

V Kulturosferi nadaljujemo s predstavljanjem članic in članov Asociacije. V tokratni rubriki Iz prve vrste predstavljamo Zavod za založniško dejavnost Beletrina. Pogovarjali smo se z njenim direktorjem Mitjo Čandrom in izvršno direktorico Almo Čaušević.

Beletrina je ena izmed največjih NVO v kulturi pri nas z vrsto zaposlenimi ter številnimi lokalnimi, nacionalnimi in evropskimi projekti. V središču našega pogovora je bilo vprašanje sistematičnega razvoja kulturnih politik za uravnotežen razvoj NVO in neodvisnega založništva.

Preberite več

Kulturna premišljevanja: Dušan Dovč

Foto@SCCA Ljubljana
Foto@SCCA Ljubljana

V Asociaciji si že vrsto let prizadevamo, da bi ministrstvo za kulturo začelo sistematično razvijati in priznavati podporne mehanizme za samozaposlene in nevladne organizacije v kulturi. Za nemoten razvoj umetnosti je ustrezen podporni administrativni sistem v vse bolj birokratiziranemu svetu namreč nujen.                                                         

Zato smo tokrat v času, ko nadgrajujemo Asociacijin servis za samozaposlene v kulturi k pisanju na temo podpore sodobni umetnosti, še posebej samozaposlenim v kulturi, povabili direktorja SCCA-Ljubljana Dušana Dovča, sicer tudi dolgoletnega člana upravnega odbora Asociacije. SCCA je pred leti namreč prvi v Sloveniji vzpostavil celostni servis za samozaposlene, ki se je končal prav zaradi nepodpore države.

Preberite več

SERVIS: Nakazilo avtorskega honorarja v tujino

Sodobna umetniška in kulturna scena postajata vse bolj vpeti v globalno okolje in mednarodno povezani, kar med drugim spodbujajo tudi številni državni in evropski mehanizmi, direktive in različni nacionalni kulturni programi. Pri tem seveda vse pogosteje prihaja do situacij, ko morajo slovenske organizacije nakazati honorar rezidentu druge države ali do situacijo, ko slovenski državljani prejemajo honorarje iz tujine.

V tokratnem servisu skušamo ta postopek prikazati na konkretnem primeru nakazila avtorskega honorarja, ki ga preko avtorske pogodbe rezidentu Hrvaške izplača slovenska nevladna organizacija. Razložili bomo tudi, kaj vse je potrebno storiti, da se v tem postopku izognemo dvojnemu obdavčenju.

Preberite več