Asociacija se je pridružila skupnemu pozivu nevladnih organizacij po divgu minimalne plače za vsaj 4,7 odsotka.
Poziv smo nevladniki naslovili na celotno vlado. Celotno pismo si lahko preberete v nadaljevanju.
Asociacija se je pridružila skupnemu pozivu nevladnih organizacij po divgu minimalne plače za vsaj 4,7 odsotka.
Poziv smo nevladniki naslovili na celotno vlado. Celotno pismo si lahko preberete v nadaljevanju.
Asociacija redno spremlja vse javne razpise s področja kulture in si tako s predhodnimi odzivi, kot s kasnejšo analitiko prizadeva, da bi bili razpisni mehanizmi v kulturi vključujoči do nevladnega sektorja ter da bi bili izvedbeno in operativno kar se da optimizirani.
Ob objavi javnega razpisa »Podpora novim kariernim perspektivam v obdobju 2018-2021« s strani ministrstva za kulturo nas je presenetilo dejstvo, da razpis ne vključuje možnosti prijave tudi za nevladne organizacije, kar ni ne nujno in vsekakor ne dobrodošlo za sektor, ki mu ministrstvo nenehno odvzema razpoložljiva sredstva. Zato smo na ministrstvo za kulturo naslovili javno pismo, kjer jih v luči nedavnih dogodkov pozivamo k pripravi celostne strategije razvoja zaposlovanja znotraj nevladnega sektorja v kulturi.
Sredi prejšnjega tedna so nevladne organizacije s področja kulture začele prejemati odločbe Javnega razpisa za izbor javnih kulturnih programov na področju umetnosti, ki jih bo v letih 2018-2021 sofinancirala Republika Slovenija iz proračuna, namenjenega za kulturo. Gre za štiriletni programski razpis, ki omogoča razvoj neodvisne kulture in ki je ključen motor razvoja in zaposlovanja v nevladnem sektorju v kulturi.
A zdi se, da je ministrstvo postreglo z rezultati, ki so razburili vse, tako nove, kot stare izbrane in neizbrane organizacije. V nadaljevanju podajamo izjavo za javnost Društva Asociacija ter poudarke iz današnje novinarske konference.
Rezultati programskega razpisa za nevladne organizacije v kulturi so najnovejši udarec, ki ga je v tem mandatu utrpela neodvisna umetniška produkcija. Številne organizacije, ki so leta krojile ustvarjalni vrh ne le doma, temveč tudi v tujini, ministrstvo ne bo več sofinanciralo, večina ostalih je zaradi nejasne formule podeljevanja sredstev le teh prejela bistveno manj od prejšnjih let.
Posledično so ogrožena ne le delovna mesta ter ustvarjalni presežki, temveč tudi evropska partnerstva in projekti, ki jih nekatere nevladne organizacije že izvajajo.
Eden od pogojev štiriletnega programskega razpisa ministrstva za kulturo, objavljenega poleti 2017 in katerega rezultati so bili objavljeni ta teden, je tudi obvezno pobiranje vstopnin v znesku najmanj enega evra. Temu ukrepu smo v Asociaciji, kjer se zavzemamo za široko dostopno kulturo, ostro nasprotovali, a ministrstvo pogoja kljub odsotnosti argumentacije, zakaj naj bi bil smiseln, ni želelo spremeniti.
Ker številne nevladne organizacije niso vajene pobiranja vstopnin, saj so neprofitne organizacije, ki kulturo razumejo kot nujni element vsake družbe in ki mora biti na voljo vsem, smo pripravili pojasnila, kako tehnično izvajati ukrep pobiranja vstopnin.
Jeseni je bila v Državnem zboru potrjena novela Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (ZUJIK), ki v naš kulturni model uvaja obvezen delež za umetnost. To pomeni, da bo bil poslej od vsake javne investicije, ki jo bo izvajala država, določen odstotek namenjen za vključevanje kulture v posamezen infrastrukturni projekt.
Asociacija je sodelovala pri pripravi zakonskih sprememb in uspela doseči nekatere pomembne spremembe, trenutno pa je v procesu sprejemanja pravilnik, ki konkretneje ureja izvedbo javnega natečaja za izbor umetniških del v javnih investicijskih projektih.
Tokratna rubrika domačih razpisov je obarvana nekoliko bolj mednarodno, saj ameriško veleposlaništvo razpisuje kar dva razpisa za neodvisne producente.
Za vse, ki ustvarjate v Mariboru, pa vsekakor ne smete prezreti projektnega razpisa za nevladne organizacije.
V Zakonu o javnem interesu za kulturo (ZUJIK) je v četrtem odstavku 82.a člena opredeljeno nadomestila za čas zadržanosti z dela za samozaposlene v kulturi, a je tam zapisano še precej omejitev, ki v veliki meri hromijo skrb za zdravje samozaposlenih.
V Asociaciji menimo tudi, da je višina dnevnega nadomestila neustrezna, zato smo predlagali spremembo uredbe, ki določa višino nadomestila v letu 2018.
13. decembra je potekala deseta seja Delovne skupine za trajni dialog s samozaposlenimi v kulturi v času mandata ministra Antona Peršaka. Seja je bila zastavljena predvsem kot revizija nekaterih starih idej o prenovi statusa samozaposlenih, ki pa tudi po tej seji ostajajo predvsem partikularne rešitve, ki ne naslavljajo precej heterogenega polja težav samozaposlenih v kulturi.
Skupina je pregledala dokument, ki ga je pred dvema letoma že obravnavala, in nato poslala takrat delujoči Strokovni komisiji za pripravo strokovnih izhodišč modernizacije javnega kulturnega sistema. Do implementacije predloga, pri katerem Asociacija sicer ni sodelovala, ni prišlo.
Rubrika, ki je namenjena refleksiji aktualnih kulturno političnih dogajanj, tudi z novim letom nadaljuje s postavljanjem ogledala naši kulturno-politični realnosti.
Uroš Korenčan, direktor Lutkovnega gledališča Ljubljana in predsednik Kolegija direktorjev slovenskih gledališč, v tokratni ediciji razmišlja o Nacionalnem programu za kulturo, v katerem zaznava številne nedoslednosti, netočnosti in odsotnost vizije. Predvsem pa ugotavlja, da smo po letih finančne krize prešli v krizo kulturne politike.