Enajsta seja dialoške skupine za samozaposlene v kulturi, ki je potekala v aprilu, je bila usmerjena k pregledu stanja v kulturi in v razmislek o dosedanjem delu skupine.
Skupina je na pobudo člana Asociacije obravnavala tudi konkreten predlog za izboljšanje položaja samozaposlenih v kulturi.
Na seji je bilo odprto vprašanje glede vodenja dialoga, ki ga bo potrebno v prihodnosti nasloviti še resneje.
Vsak mesec v Sedmi sili zberemo medijske objave, v katerih so izpostavljena stališča Asociacije.
Aprila je Asociacija soorganizirala odmevno konferenco o zdravstvenem stanju prekarnih delavcev in samozaposlenih v kulturi. Objavili smo tudi nekaj javnih odzivov na dogajanje, ki vpliva na nevladni sektor v kulturi, predvsem sta to t.i. Zakon o kulturnem evru in vprašanje dodatnih razpisnih sredstev za neodvisne producente v kulturi.
Spremenljivka je število razpisov, konstanta pa, da Asociacija vsak mesec zbere vse pomembnejše domače razpise na področju kulture na enem mestu.
Ministrstvo za javno upravo je objavilo razpis, na katerem se bodo za subvencijo za zaposlitev lahko prijavile vse nevladne organizacije, ki stremijo k profesionalizaciji. Mestna občina Ljubljana je objavila razpis, s katerim na področju kulture zagotavlja prostore, aktualna pa sta tudi razpisa Slovenskega filmskega centra.
Zavod Zank je prepoznaven predvsem po produkciji umetniškega filma, performansih in sorodnih ustvarjalnih praksah. Predvsem na področju filma je produkcija, ki so jo posneli ustvarjalci v Zanku, pustila neizbrisen pečat.
Zavod Zank je eden prvih članov Društva Asociacija in z dolgo kontinuiteto tvorno sodeluje v razpravah okoli sprememb našega kulturno političnega sistema. Tokrat smo se o aktualnih izzivih kulturne politike pogovarjali z Emo Kugler.
V različnih oblikah prekarnih zaposlitev je že več kot desetina prebivalk in prebivalcev Slovenije in ta odstotek je še bistveno višji v kreativnih poklicih. Slaba finančna in socialna slika te marginalizirane populacije se vse bolj kaže v vseh poljih življenja, vključno z vse bolj akutno zdravstveno sliko prekarnih delavk in delavcev.
Prav na polju zdravstva namreč prihaja do razkroja elementov zdravstvenega varstva in neenakopravne obravnave prekarcev, zato je nujno, da se tudi odločevalci spopadejo s to problematiko.
Ministrstvo za kulturo je objavilo Javni poziv za izbor javnih kulturnih projektov mednarodnega sodelovanja na področju umetnosti. Gre za 520.000 evrov okvirno razpoložljivih sredstev, ki sta jih premier Miro Cerar in Vlada RS nevladnikom namenila zaradi iz dneva v dan bolj drastične situacije na področju financiranja nevladnih organizacij in samozaposlenih v kulturi. S temi sredstvi naj bi ministrstvo programsko podprlo mednarodno prepoznavne nevladne organizacije na javnem razpisu z jasnimi kriteriji in strokovno presojo kvalitete prijav.
Javni poziv kaže, da je ministrstvo obljubljena sredstva namenilo za povsem drug namen. Javni poziv, ki je poln notranjih nekonsistentnosti, je tako še en udarec več nevladni sceni ter še en korak v procesu sistematične deprofesionalizacije umetniškega sektorja pri nas.
Zdravje predstavlja enega temeljnih predpogojev za delo, zato je toliko težje razumeti, da zdravstveni sistem samozaposlenim v kulturni ni naklonjen, jim onemogoča normalno delo in je do neke mere skupaj z drugimi kazalniki celo kontraproduktiven.
Ker je na področju zdravstva veliko vprašanj, ki zadevajo samozaposlene v kulturi, Asociacija skupaj s partnerji soorganizira posvet na izpostavljeno temo, ki se bo odvil 24. aprila 2018 v kreativnem centru Poligon s pričetkom ob 14:45, v sklopu konference Status samoobremenjenega.
V parlamentarni proceduri je Zakon o zagotavljanju sredstev za nekatere nujne programe v kulturi (t.i. Zakon o kulturnem evru), ki za polje kulture, predvsem na področju investicij, prinaša dobrodošlo finančno injekcijo, zato upamo, da ga bodo poslanke in poslanci potrdili še pred koncem tega mandata.
V Asociaciji opozarjamo, da je zakon hkrati priložnost, da se uredi tudi področje najbolj zapostavljenega dela kulture – to je samozaposlenih in nevladnih organizacij v kulturi. Zato upamo, da bodo poslanke in poslanci z ustreznimi amandmaji v 6. cilju zakona sredstva namenili vsem nevladnim organizacijam.
Pred volitvami je vprašanje civilne družbe v Sloveniji ponovno na prelomnici. Bo šel razvoj v smer preporoda ali nazadovanja? Nedavno nastali Manifest civilne družbe je poskus mišljenja prihodnosti družbe, ki s pomočjo nevladnih organizacij stremi k vključujoči, sodobni in odprti skupnosti ter trajnostnemu razvoju.
Manifest civilne družbe je na pobudo Umanotere nastal kot plod dela številnih nevladnih organizacij, med katerimi je svoj delež prispevala tudi Asociacija. Seveda je manifest funkcionalen kot celota, a kulturi smo namenili še posebno pozornost, saj menimo, da predstavlja enega osnovnih miselnih temeljev za družbo prihodnosti.
Konzorcij vsebinskih mrež, katerega članica je tudi Asociacija, povezuje vse krovne nevladne organizacije po posameznih vsebinskih področjih v mrežo, ki skupaj naslavlja vprašanja, ki zadevajo celotni nevladni sektor.
Konzorcij se sestaja enkrat mesečno. V zadnjih šestih mesecih so bili sestanki in dejavnosti mreže zelo pestre.