Vsebinske mreže nevladnega sektorja smo združene v konzorciju, kjer na sestankih redno razpravljamo o skupnih izzivih in iščemo najboljše rešitve.
Običajno vsako leto konzorcij vsebinskih mrež pripravi tudi letno konferenco, ki se bo letos odvila jeseni, rdeča nit dogodka pa bo posvečena solidarnosti.
Festival Sajeta že vrsto let organizirajo člani Asociacije. Gre za festival, ki prepleta različne sodobne umetniške in ustvarjalne prakse, med katerimi prednjači glasba.
Na letošnji že 19. ediciji Sajete so na eni izmed okroglih miz odprli tudi vprašanje aktualne kulturne politike s fokusom na nedavni štiriletni programski razpis, ki je močno razburil kulturniško javnost. Pogovora se je udeležil tudi predstavnik Asociacije Tadej Meserko.
Pred parlamentarnimi volitvami smo se kulturniki zbrali v kampanji Čas je za kulturo in umetnost, s katero smo želeli bodoče politike opozoriti na nekaj nujnih reform kulture, ki se morajo zgoditi v mandatu prihodnje vlade.
Volitve so za nami in v javnosti se veliko govori o različnih ključnih projektih, kulturo pa se zopet skuša potisniti na rob političnega dogajanja. V času nastanka koalicije zato kulturnice in kulturniki z javnim pismom ponovno opozarjamo, da je kultura eden ključnih resorjev za razvoj moderne družbe in na izhodišča, ki so ključna za reformo kulture.
V sklopu kampanje Čas je za kulturo in umetnost (#časzakulturo) je Asociacija 16. maja izvedla posvet na temo prihodnosti nevladnega sektorja v kulturi.
Poleg nekaterih znanih zahtev, s katerimi se bo prihodnja ministrica ali minister moral nujno spopasti, smo slišali tudi kar nekaj konceptualnih premislekov o pogojih razvoja sodobne umetnosti.
Maj se je zaključil s predvolilnim soočenjem posvečenim kulturi, ki se je odvilo v Kinu Šiška, junij pa se je začel z oteženo povolilno kombinatoriko.
V tokratni rubriki Kulturna premišljevanja jo preračunava direktor Kina Šiška in odličen poznavalec kulturno političnih razmer, Simon Kardum.
Zavod Senzorium predstavlja enega drznejših gledaliških projektov pri nas, saj se v celoti posveča nekonvencionalnim gledališkim uprizoritvam. Sodelovali so s številnimi priznanimi domačimi in tujimi ustvarjalci in ustvarili prepoznavne predstave v specifičnem senzorialnem izrazu.
Senzorium je že vrsto let aktiven član Društva Asociacija, mi pa smo se tokrat za rubriko Iz prve vrste pogovarjali z umetniško vodjo in direktorico zavoda Barbaro Pio Jenič. Govorili smo o togosti administrativnega in razpisnega aparata pri zaznavanju in ustreznem vrednotenju kreativnih umetniških praks, težavah samozaposlenih v kulturi in drugih tematikah.
Prekarstvo kot problem sodobnega časa je močno prisotno tudi v kulturi. Asociacija pogosto naslavlja vprašanja prakarnosti v kulturi, tokrat pa smo kot soorganizatorji sodelovali na okrogli mizi, kjer so zbrani razpravljali o težavah v kulturi, umetnosti in novinarstvu.
Po uvodnih nagovorih, kjer je govorila tudi predsednica Asociacije Jadranka Plut, je sledila moderirana razprava, dogodek pa se prisotni sklenili z aktivno javno razpravo.
Nadaljujemo z zbiranjem medijskih odzivov na delo Asociacije, ki jih vsak mesec objavimo v rubriki Sedma sila.
Zagotovo je bil v preteklem mesecu najodmevnejši kulturnopolitični dogodek skupna kulturniška kampanja Čas je za kulturo in umetnost, kjer smo sodelovali tako pri uvodni napovedi, kot na sklepnem dogodku v Kinu Šiška. Znotraj kampanje je Asociacija priredila tudi lasten dogodek na temo razvoja nevladne kulture.
V Kinu Šiška se je 31. maja odvilo sklepno dejanje kolektivne pobude Čas je za kulturo in umetnost, s katero smo kulturnice in kulturniki poskušali vprašanje kulture postaviti v sklop predvolilne kampanje.
Predvolilno soočenje predstavnikov političnih strank o prihodnosti kulture in umetnosti je potekalo v polni dvorani, iz odgovorov pa je jasno, da bomo morali skupna prizadevanja nadaljevati tudi po volilni nedelji.
Od leta 2009, ko je imela Slovenija najvišji proračun za kulturo, je drastično upadanje sredstev, hitre menjave ministrov in ministric ter vse manj strokovnega dialoga med ustvarjalci in odločevalci položaj kulture in umetnosti pripeljalo na rob propada. Poka na vseh področjih – od javnih zavodov do nevladnega sektorja, samozaposlenih in ljubiteljske kulture. Trpijo umetniški programi, mediji in kulturna dediščina.
Pomanjkanje sredstev in umanjkanje konsistentne in razvojne kulturne politike se mora ustaviti. Zato kulturnice in kulturniki politične stranke ter prihodnjo vlado pozivamo k izpolnitvi spodnjih zahtev.