Ob trenutnem sestavljanju vlade in koalicijske pogodbe pričakujemo, da bo slovenska politika usmerjena v dobrobit ljudi, v procese oblikovanja odločitev pa bomo vključene tudi organizacije civilne družbe.
S tem namenom vas vabimo na novinarsko konferenco, kjer bomo predstavili ključne programske prioritete, za katere menimo, da morajo biti vključene v koalicijsko pogodbo in s tem tudi, kaj pričakujemo od ministric in ministrov v novi vladi.
Člani in prijatelji Asociacije se vsako leto ob zaključku sezone srečamo na neformalnem srečanju, kjer osvetlimo zmage in izzive preteklega leta, ter se pogovarjamo o načrtih za prihodnje.
Tudi tokrat smo se srečali konec junija.
Občine bi morale imeti že leta napisane lokalne kulturne programe, s katerimi bi strateško razvijale lokalno kulturo. A v praksi so ti programi pogosto mrtva črka na papirju, ali pa nevladnega sektorja ne upoštevajo v zadostni meri. Občine so tiste, ki za kulturo prispevajo tudi izjemno veliko sredstev, a v praksi se vsakič znova izkaže, da financiranje ni usmerjeno razvojno, predvsem pa ne v nevladni sektor. Višina sredstev za profesionalno delovanje nevladnega sektorja v kulturi tudi drastično upada skladno z velikostjo občin.
Kako lahko nevladniki v kulturi vplivamo na agende političnih strank pred lokalnimi volitvami? Pridružite se našemu zagovorniškemu posvetu v četrtek, 21. junija 2018.
V Kinu Šiška se je 31. maja odvilo sklepno dejanje kolektivne pobude Čas je za kulturo in umetnost, s katero smo kulturnice in kulturniki poskušali vprašanje kulture postaviti v sklop predvolilne kampanje.
Predvolilno soočenje predstavnikov političnih strank o prihodnosti kulture in umetnosti je potekalo v polni dvorani, iz odgovorov pa je jasno, da bomo morali skupna prizadevanja nadaljevati tudi po volilni nedelji.
Do volitev je še nekaj dni, a naše skupne zahteve kulturnic in kulturnikov bodo še posebej pomembne, ko se bo sestavljala koalicija in nastavljal minister oziroma ministrica.
Zato vas vabimo, da podpišete in delite peticijo s skupnimi zahtevami kulturnic in kulturnikov, ki jih lahko preberete v nadaljevanju.
Od leta 2009, ko je imela Slovenija najvišji proračun za kulturo, je drastično upadanje sredstev, hitre menjave ministrov in ministric ter vse manj strokovnega dialoga med ustvarjalci in odločevalci položaj kulture in umetnosti pripeljalo na rob propada. Poka na vseh področjih – od javnih zavodov do nevladnega sektorja, samozaposlenih in ljubiteljske kulture. Trpijo umetniški programi, mediji in kulturna dediščina.
Kakšna bo prihodnja kulturna politike, kdo bo novi minister ali ministrica ter kakšne bodo njihove prve poteze? Vabljeni na soočenje predstavnikov in predstavnic političnih strank s kulturnicami in kulturniki, ki bo potekalo v Kinu Šiška v Ljubljani v četrtek, 31. maja 2018 ob 11:00.
Življenjske zgodbe kulturnikov, umetnikov, novinarjev in lektorjev so pogosto vezane na prekarnost. To dejstvo negativno vpliva tako kreativnost in svobodo izražanja znotraj njih, pa tudi na socialne pogoje, v katerih ljudje žive.
Vabljeni na okroglo mizo o prekarnosti v kulturi, umetnosti in novinarstvu, ki bo potekala v torek, 29. maja 2018, ob 18:00 na Novi pošti v Ljubljani.
Kampanjo #časzakulturo spremlja tudi vizualna podoba. Podprite jo z namestitvijo skupne pasice na spletno stran in naslovno fotografijo na družbenih omrežjih.
Ker je skrajni #časzakulturo.
Foto@Škuc
Kaj je potrebno v kulturi storiti za uspešno partnerstvo in pridobivanje zasebnih sredstev?
Vabljeni na delavnico z naslovom Kultura in gospodarstvo – priložnost ali nemogoča izbira za organizacije v kulturi, na kateri bomo odprli vprašanja glede perečih izzivov zasebnega vlaganja v kulturo. Delavnica bo potekala v ponedeljek, 21. maja 2018.
V zadnjih letih se na polju neodvisne produkcije dogaja vse večji upad sredstev, razpisni mehanizmi so čedalje bolj skregani z realnimi potrebami na terenu, razpisna loterija čez noč na propad obsoja večletno delo ustvarjalk in ustvarjalcev, prekerstvo in revščina med samozaposlenimi je alarmantna, razvojnih ukrepov ni na vidiku, dialog z odločevalci je praktično ničen, vse skupaj pa se še slabša sorazmerno z oddaljenostjo od prestolnice.
Zato se odpira logično vprašanje, kako lahko v takšnih pogojih sploh še ustvarjamo vrhunsko sodobno umetnost, s katero so se neodvisne ustvarjalke in ustvarjalci proslavili v zadnjih dveh desetletjih tako doma, kot na tujem. Kako urediti financiranje, statuse, razvojne ukrepe in predvsem, kako sodobno umetnost umestiti v središče razmišljanja, ko se načrtujejo ukrepi kulturne politike?