Za vas smo ponovno zbrali nekaj razpisnih priložnosti s področja kulture, samozaposlenih v kulturi ter drugih delavcev in delavk na tem področju.
Na spodnjem seznamu si lahko ogledate vrsto domačih in tujih priložnosti za razvoj na posamičnih področjih kulture.
Preberite večEvropa še nikoli ni bila bližje opredelitvi evropskega statusa umetnika. Odbor za kulturo in izobraževanje (CULT) ter Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve (EMPL) Evropskega parlamenta sta namreč 24. oktobra s 43 glasovi za, petimi glasovi proti in tremi vzdržanimi glasovi sprejela skupni osnutek zakonodajne pobude, ki sta ga pripravila poslanca Domènec Ruiz Devesa (S&D, Španija) in Antonius Manders (EPP, Nizozemska). Parlament tako prvič v zgodovini poziva Evropsko komisijo, naj oblikuje pravni okvir EU za izboljšanje socialnih in poklicnih pogojev v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih s kombinacijo zakonodajnih in nezakonodajnih ukrepov, kar v Društvu Asociacija, predvsem v luči pogosto slabih pogojev dela v sektorju, pozdravljamo.
Sočasno je za kulturo in ustvarjalnost osrednjega pomena vest, da je skozi vrsto aktivnosti in odzivom akterjem uspelo doseči, da program Ustvarjalna Evropa v okviru dogovorjenega proračuna EU za leto 2024 ne bo deležen napovedanih rezov, temveč bo edini evropski program, namenjen nadnacionalnemu kulturnemu sodelovanju, doživel celo majhno povečanje, s čimer bodo razpoložljiva sredstva znašala 335 milijonov evrov, kar je nekoliko več od prvotnega predloga Evropske komisije. Ob sicer dobri vesti, ki bo po potrditvi 11. novembra na Svetu EU in v Evropskem parlamentu dokončnega glasovanja deležen 20. novembra v Svetu in 22. novembra na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta, z, potencialni prijavitelji iz Slovenije upravičeno ostajajo zaskrbljeni. Po treh od sedmih predvidenih rokov Javnega poziva za sofinanciranje projektov nevladnih organizacij, ki je osrednjega pomena za njihovo samozavestno participacijo na razpisih v okviru programa Ustvarjalna Evropa, zaradi počrpanja razpoložljivih sredstev in zastajanja aktivnosti Sektorja za nevladne organizacije pri Ministrstva za javno upravo, ki poziv izvaja s sredstvi iz Sklada za NVO, kar je mogoče pripisati tudi vladnemu nenaslavljanju položaja na resorju, poziv, ključen za mednarodno vključevanje in sodelovanje domače kulture, namreč ostaja zaprt.
Preberite večMaja letos je bil v Uradnem listu objavljen Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti (ZEPDSV-A), ki je stopil v veljavo 20. maja 2023, v uporabo pa je stopil šest mesecev kasneje, in sicer 20. novembra 2023. Nova zakonodaja uvaja številne spremembe na področju vodenja evidenc o delovnem času delavcev, razširja pa tudi skupino delavcev, za katere je evidence potrebno voditi. V društvu Asociacija smo sicer v odziv na vrsto pripomb, težav in skrbi članstva in nevladne kulture ter nejasnosti, ki jih predstavlja zakon, resorno ministrstvo že opozorili na problematične točke zakonodaje, problematiko pa bomo naslovili tudi z Ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter vas o vseh redno aktivnostih obveščali.
Spremembe vsebine in obsega vodenja evidenc o delovnem času so v javnosti dvignila precej prahu, predvsem zaradi nejasnosti glede njegove točne implementacije in nezanemarljivo dodatnega administrativnega bremena, ki ga prinaša. V Asociaciji smo na odločevalce že naslovili zahtevo po dodatnih pojasnilih o najbolj perečih vprašanjih, v tem servisnem prispevku pa bomo povzeli ključne spremembe nove zakonodaje, ponudili napotke, kako jih upoštevati ter primer predloge, ki jo lahko uporabite pri razmisleku o načinih, kako boste evidence delovnega časa beležili v vaši organizaciji.
Preberite večDruštvo Asociacija se je odzvalo vabilu Društva slovenskih pisateljev in se udeležilo javne razprave o statusu avtoric in avtorjev, ki se je kot del bogatega programa Pisateljskega odra v programski organizaciji DSP odvil na sklepni dan 39. Slovenskega knjižnega sejma. Razprave, ki jo je moderiral urednik, pisatelj in novinar Andrej Predin, v njej pa sta sodelovala tudi pesnica in antropologinja Nežka Štruc ter pisatelj, novinar in alpinist Tadej Golob, se je udeležila podpredsednica in vodja strokovne pisarne društva Polona Torkar.
Osrednja niti razprave, po katerih so zapluli udeleženci, so se vrtele okrog vprašanj, ali in kako je mogoče kot avtor ali avtorica preživeti s pisanjem, kakšne so spodbude in kakšna je ureditev za literarno dejavnost, kako doseči in nagovarjati bralce, je med generacijami ustvarjalcev zaznati razlike, tudi v odnosu do samih sebe, svoje poklicanosti in ustvarjalnega dela, je v polju literatura hiperprodukcija mogoča ter kakšno vlogo pri kariernem in ustvarjalnem razvoju lahko ima kritika, kadar je ustrezno vzpodbujana.
Preberite večOsnovno poslanstvo ustvarjalk in ustvarjalcev je ustvarjalnost, a da bi poklicanost lahko nemoteno opravljali, je bistveno, da razumete pritikline upravljanja s statusom in pogoje, na osnovi katerih vam Republika Slovenija lahko prizna pravico do plačila prispevkov za socialno varnost iz državnega proračuna. Prvi od pogojev je, da vaše delo organ prepozna za izjemnega pomena za slovensko kulturo, drugi pa, da na podlagi vaših dohodkov presodi, da vam dohodkovni položaj ne zagotavlja normalnih pogojev za delo. Dohodkovni prag, ki ga vsako leto z uredbo določi vlada in je za leto 2023 določen na 20.905,61 EUR, imenujemo cenzus. Na enem mestu smo zbrali vse ključne informacije, ki vam bodo pomagale oceniti, ali ste ga morebiti presegli.
Tudi v cenzus se z določenimi izjemami vštevajo vsi dohodki, ki so po Zakonu o dohodnini obdavčeni z dohodnino. Če poenostavimo, so z dohodnino načeloma obdavčeni vsi prihodki fizičnih oseb, ki so povezani s posameznikovim delom (plača, denarno nadomestilo v času brezposelnosti, dohodki prek avtorskih, podjemnih in študentskih pogodb, dohodki iz naslova dejavnosti), medtem ko prihodki zasebne narave (dediščina, darilo prijatelja/sorodnika) z dohodnino niso obdavčeni (in se posledično ne vštevajo v cenzus). V cenzus pa se za razliko od obdavčevanja po Zakonu o dohodnini ne vštevajo:
– dohodki iz naslova delovnih štipendij in kulturnih žepnin ministrstva, delovnih štipendij Javne agencije za knjigo, delovnih štipendij iz naslova knjižničnega nadomestila ter drugih primerljivih umetniških štipendij;
– dohodki iz naslova nagrad na področju kulture;
– obvezni prispevki za socialno varnost (ki ste jih plačali sami ali so bili plačani iz državnega proračuna).
Asociacija in DobraVaga združujeta moči in vas vabita 6. decembra ob 16. uri na delavnico o statusu samozaposlenega v kulturi, ki se bo osredotočala na tiste, ki se v register samozaposlenih v kulturi vpisujete prvič. Na delavnici bomo odprli vprašanja pridobitve in upravljanja s statusom.
Status samozaposlenega v kulturi, pridobljen na Ministrstvu RS za kulturo, predstavlja eno temeljnih formalnih oblik dela za ustvarjalce na področju kulture. Pridobivanje statusa je formaliziran postopek, ki zahteva izpolnjevanje obrazcev, pregled ustrezne uredbe in njenih prilog ter dodajanje različnih dokazil, kar posameznikom pred odločitvijo za pridobitev statusa pogosto predstavlja precejšnjo administrativno oviro.
Preberite več
Asociacija in CNVOS – Center za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij, vas 16. novembra, ob 11. uri vabita na delavnico, ki se bo osredotočala na prihajajoče spremembe na področju vodenja evidenc delovnega časa.
Z 20. novembrom 2023 namreč stopi v veljavo novela Zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti (ZEPDSV-A), ki jasneje določa, da je potrebno voditi za osebe, ki v organizaciji opravljajo delo na katerikoli pravni podlagi (torej tako za delavce kot tudi za npr. prostovoljce in študente, osebe, ki delajo na podlagi avtorske in podjemne pogodbe, a pod pogojem, da je izpolnjen kateri od elementov delovnega razmerja), različne evidence, in sicer:
Preberite večPo poletnem premoru so z delom vnovič pričeli člani in članice dialoških skupin na Ministrstvu za kulturo, natančneje dialoška skupina za trajni dialog z nevladnimi organizacijam, katere člani so tudi Inga Remeta, predsednica Asociacije, ter Borut Pelko in Uroš Veber, člana upravnega odbora društva.
V začetku septembra je prav tako potekala seja delovne skupine Mestne občine Ljubljana za trajni dialog z nevladnimi organizacijami na področju kulture in samozaposlenimi v kulturi.
Preberite večStrokovna vodja in podpredsednica društva Polona Torkar bo v četrtek, 16. novembra 2023, gostja na konferenci Usklajevanje ravnovesja med poklicnim in zasebnim življenjem, katere namen je v javnosti odpreti dialog o različnih nosilcih odgovornosti za kvalitetno usklajevanje različnih sfer vašega življenja.
Na konferenci boste imeli priložnost spoznati primere dobrih praks in iniciativ, ki omogočajo boljše ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem. Te bodo predstavili raznovrstni mentorji in strokovni delavci in delavke, delujoči tako v javnem kot zasebnem sektorju, ki stremijo k ustvarjanju boljših struktur podpore za zaposlene in njihove družine, organizacijam v skrbi za svoje zaposlene ter splošne krepitve kompetence kreativnosti pri zaposlenih.
Preberite večV Kulturosferinem podcastu, v katerih lahko prisluhnete prispevkom, aktualnim za neodvisno kulturo v lokalnih, nacionalnih ter mednarodnih okoljih, tokrat o procesu sprejemanja Strategije razvoja kulture v Mestni občini Maribor, o kateri je Jernej Meden spregovoril z Markom Brumnom, članom skupine za pripravo strategije razvoja kulture v MOM za leta 2015 – 2020, Urško Breznik, direktorico Pekarne Magdalenske mreže ter Urošom Kaurinom, programskim vodjem KUD Moment.