Dolgoletna članica Asociacije Petja Grafenauer je umetnostna zgodovinarka, ki se je v polje tukajšnjega umetnostnega prostora zapisala kot prodorna kritičarka, publicitka in kuratorica, zdaj pa pot nadaljuje na Katedri za teorijo ljubljanske Akademije za likovno umetnost in oblikovanje.
V rubriki Kulturosfere Iz prve vrste, v kateri vsak mesec predstavljamo članice in člane Asociacije, smo jo povabili kot dolgoletno samozaposleno v kulturi ter poznavalko kulturne politike.
Društvo za sodobno kulturo Fotopub v Novem mestu pripravlja festival sodobne avtorske fotografije, hkrati pa se osredotoča na raziskovanje povezav med fotografijo in ostalimi umetniškimi področji.
Fotopub je članica Asociacije, za rubiriko Iz prve vrste, v kateri skozi naše glasilo Kulturosfera predstavljamo članstvo mreže, pa sta odgovarjala predsednik društva Dušan Josip Smodej in podpredsednik Tadej Vindiš.
Člani in prijatelji Asociacije se vsako leto ob zaključku sezone srečamo na neformalnem srečanju, kjer osvetlimo zmage in izzive preteklega leta, ter se pogovarjamo o načrtih za prihodnje.
Tudi tokrat smo se srečali konec junija.
Občine bi morale imeti že leta napisane lokalne kulturne programe, s katerimi bi strateško razvijale lokalno kulturo. A v praksi so ti programi pogosto mrtva črka na papirju, ali pa nevladnega sektorja ne upoštevajo v zadostni meri. Občine so tiste, ki za kulturo prispevajo tudi izjemno veliko sredstev, a v praksi se vsakič znova izkaže, da financiranje ni usmerjeno razvojno, predvsem pa ne v nevladni sektor. Višina sredstev za profesionalno delovanje nevladnega sektorja v kulturi tudi drastično upada skladno z velikostjo občin.
Kako lahko nevladniki v kulturi vplivamo na agende političnih strank pred lokalnimi volitvami? Pridružite se našemu zagovorniškemu posvetu v četrtek, 21. junija 2018.
Po dveh desetletjih nerazvojne kulturne politike na področju neodvisne umetnosti ustvarjalke in ustvarjalci od političnih strank, ki se potegujejo za sedeže v parlamentu, pričakujemo nujno ureditev razmer za ustvarjanje in delovanje nevladnega sektorja in samozaposlenih v kulturi.
Preberite naša pričakovanja, ki smo jih posredovali tudi političnim strankam.
Foto@Škuc
Kaj je potrebno v kulturi storiti za uspešno partnerstvo in pridobivanje zasebnih sredstev?
Vabljeni na delavnico z naslovom Kultura in gospodarstvo – priložnost ali nemogoča izbira za organizacije v kulturi, na kateri bomo odprli vprašanja glede perečih izzivov zasebnega vlaganja v kulturo. Delavnica bo potekala v ponedeljek, 21. maja 2018.
V zadnjih letih se na polju neodvisne produkcije dogaja vse večji upad sredstev, razpisni mehanizmi so čedalje bolj skregani z realnimi potrebami na terenu, razpisna loterija čez noč na propad obsoja večletno delo ustvarjalk in ustvarjalcev, prekerstvo in revščina med samozaposlenimi je alarmantna, razvojnih ukrepov ni na vidiku, dialog z odločevalci je praktično ničen, vse skupaj pa se še slabša sorazmerno z oddaljenostjo od prestolnice.
Zato se odpira logično vprašanje, kako lahko v takšnih pogojih sploh še ustvarjamo vrhunsko sodobno umetnost, s katero so se neodvisne ustvarjalke in ustvarjalci proslavili v zadnjih dveh desetletjih tako doma, kot na tujem. Kako urediti financiranje, statuse, razvojne ukrepe in predvsem, kako sodobno umetnost umestiti v središče razmišljanja, ko se načrtujejo ukrepi kulturne politike?
Zavod Zank je prepoznaven predvsem po produkciji umetniškega filma, performansih in sorodnih ustvarjalnih praksah. Predvsem na področju filma je produkcija, ki so jo posneli ustvarjalci v Zanku, pustila neizbrisen pečat.
Zavod Zank je eden prvih članov Društva Asociacija in z dolgo kontinuiteto tvorno sodeluje v razpravah okoli sprememb našega kulturno političnega sistema. Tokrat smo se o aktualnih izzivih kulturne politike pogovarjali z Emo Kugler.
V različnih oblikah prekarnih zaposlitev je že več kot desetina prebivalk in prebivalcev Slovenije in ta odstotek je še bistveno višji v kreativnih poklicih. Slaba finančna in socialna slika te marginalizirane populacije se vse bolj kaže v vseh poljih življenja, vključno z vse bolj akutno zdravstveno sliko prekarnih delavk in delavcev.
Prav na polju zdravstva namreč prihaja do razkroja elementov zdravstvenega varstva in neenakopravne obravnave prekarcev, zato je nujno, da se tudi odločevalci spopadejo s to problematiko.
Glede porodniškega nadomestila samozaposlenih v kulturi se pogosto pojavljajo vprašanja o upravičenosti do nadomestila, višini nadomestila in vplivu prihodkov na nadomestilo.
Tako kot zaposleni imajo tudi samozaposleni v kulturi pravico do koriščenja porodniške, nekatere točke, na katere je potrebno biti bolj pozoren, pa izpostavljamo v tokratnem prispevku za servis Asociacije.
Preberite več