Če ste zamudili aktualne medijske polemike glede kulturne politike na polju samozaposlenih in nevladnih organizacij v kulturi, za vas vsak mesec zberemo nekaj najzanimivejših odzivov.
V nadaljevanju si lahko preberete izbor prispevkov, ki poročajo o aktivnostih in stališčih Asociacije.
V Kulturosferi nadaljujemo s predstavljanjem članic in članov Asociacije. V tokratni rubriki Iz prve vrste predstavljamo Zavod za založniško dejavnost Beletrina. Pogovarjali smo se z njenim direktorjem Mitjo Čandrom in izvršno direktorico Almo Čaušević.
Beletrina je ena izmed največjih NVO v kulturi pri nas z vrsto zaposlenimi ter številnimi lokalnimi, nacionalnimi in evropskimi projekti. V središču našega pogovora je bilo vprašanje sistematičnega razvoja kulturnih politik za uravnotežen razvoj NVO in neodvisnega založništva.
Dedek Mraz bo obiskal otroke samozaposlenih in nevladnikov v kulturi! Bunker Ljubljana, Plesni Teater Ljubljana, Gledališče Glej in Asociacija v Stari mestni elektrarni (Slomškova 18) 18. decembra 2018 ob 17.00 ponovno pripravljamo obisk Dedka Mraza.
Da bomo obisk Dedka Mraza lažje pričakali, si bomo ogledali predstavo Gospa s klobukom, nato pa bodo otroci prejeli simbolična darila.
Sodobna umetniška in kulturna scena postajata vse bolj vpeti v globalno okolje in mednarodno povezani, kar med drugim spodbujajo tudi številni državni in evropski mehanizmi, direktive in različni nacionalni kulturni programi. Pri tem seveda vse pogosteje prihaja do situacij, ko morajo slovenske organizacije nakazati honorar rezidentu druge države ali do situacijo, ko slovenski državljani prejemajo honorarje iz tujine.
V tokratnem servisu skušamo ta postopek prikazati na konkretnem primeru nakazila avtorskega honorarja, ki ga preko avtorske pogodbe rezidentu Hrvaške izplača slovenska nevladna organizacija. Razložili bomo tudi, kaj vse je potrebno storiti, da se v tem postopku izognemo dvojnemu obdavčenju.
Preberite večNevladne organizacije v kulturi so bogastvo primerov dobrih praks povezovanja, inovacije, mreženja in razvoja kompetenc. A vse prevečkrat te prakse ostajajo spregledane v širši javnosti.
V Asociaciji iščemo primere dobrih praks nevladnikov na področju kulture iz vse Slovenije. Zanima nas, kaj vse ponujamo našim uporabnicam in uporabnikom in kako pripomoremo k večji kvaliteti življenja vseh prebivalcev skozi kulturo in umetnost. V seriji poglobljenih člankov jih bomo v naslednjem letu predstavljali v našem elektronskem glasilu Kulturosfera. Bi tudi vi radi svoj projekt delili s širšo javostjo? Pišite nam na info@asociacija.si.
Če skozi mesec ne uspete spremljati medijskega poročanja o aktualni kulturni politiki na področju nevladnih organizacij in samozaposlenih v kulturi, v Kulturosferi za vas pripravimo povzetek.
V nadaljevanju vas vabimo k branju izbora medijskih prispevkov, ki vključujejo aktivnosti in stališča Asociacije.
Zavod P.A.R.A.S.I.T.E., znotraj katere deluje Galerija P74, je nedavno obeležila dvajsetletnico svojega delovanja. V prvih dveh desetletjih so priredili so več kot 260 razstav in 320 spremljevalnih dogodkov ter sodelovali z več kot 900 umetniki, kustosi in predavatelji.
Začeli so kot nov model umetnostne institucije, ki je prešel od klasične objektivne razstave k diskurzivni obliki delovanja. Danes predstavljajo enega ključnih produkcijsko-izobraževalnih centrov sodobne umetnosti v Ljubljani. So ustanovitelj osrednje neodvisne nagrade za mlade vizualne umetnike “Nagrade skupine OHO”. Za rubriko Kulturosfere Iz prve vrste, v kateri predstavljamo člane in članice Asociacije, smo se tokrat pogovarjali z umetniškim in poslovnim direktorjem Zavoda P.A.R.A.S.I.T.E. Tadejem Pogačarjem, sicer tudi članom upravnega odbora Asociacije.
Septembra je v medijih na področju kulturne politike odmevalo predvsem imenovanje novega ministra za kulturo, konferenca Asociacije o prihajajoči evropski prestolnici kulture ter tožbe nevladnikov proti ministrstvu za kulturo zaradi programskega razpisa.
Na spodnjih povezavah si lahko ogledate izbor medijskih prispevkov, ki omenjajo tudi stališča Asociacije.
Mini teater je skoraj 20 let nepogrešljiv del neodvisne uprizoritvene scene. Začetni fokus na postdramski teater in gledališče za mlado občinstvo se je z leti razširil na koncerte, večere poezije, uemtniške akcije ter festivalsko dogajanje, pri čemer igra Mini teater tudi pomembno vlogo pri delovanju znotraj širše četrtne kulturne skupnosti na Križevniški v Ljubljani.
V redni rubriki Kulturosfera Iz prve vrste, v kateri se s člani Asociacije pogovarjamo o aktualnih kulturno-političnih temah, smo tokrat razpravljali z direktorjem Mini teatra Robertom Waltlom.
V čakanju na novega kulturnega ministra smo v Asociaciji poskušali javno opozarjati na pomen neodvisne kulture ter nujnost izboljšanja pogojev delovanja za ustvarjalke in ustvarjalce.
Konec julija je potekala novinarska konferenca nevladnikov, na kateri je tudi Asociacija predstavila pričakovanja do bodoče vlade. Za medije smo komentirali tudi koalicijsko pogodbo.