V tokratnem kulturosferinem podcastu smo se pogovarjali z Urošem Vebrom iz zavoda Projekt Atol. Uroš je izjemen poznavalec ljubljanske in nacionalne kulturne politike, poleg tega pa se na zavodu v glavnem ukvarjajo s produkcijo intermedijskih umetnosti, ki so strani MOL edinstveno podprti. Pogovarjali smo se o delovanju zavoda, strukturi javnih sredstev za kulturo v Ljubljani in z njimi povezanim ekosistemom nevladne kulture v prestolnici.
Razpisne priložnosti (november 2023)
Za vas smo ponovno zbrali nekaj razpisnih priložnosti s področja kulture, samozaposlenih v kulturi ter drugih delavcev in delavk na tem področju.
Na spodnjem seznamu si lahko ogledate vrsto domačih in tujih priložnosti za razvoj na posamičnih področjih kulture.
Preberite večAsociacija na odločevalce naslovila pobudo za več sredstev za investicije v prostorsko in tehnično infrastrukturo NVO kulture
V društvu Asociacija smo ob prvi zaključeni izvedbi poziva Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti za zagotavljanje najbolj nujnih prostorskih in tehničnih investicij v polju nevladne kulture, ki je med upravičence naposled uvrstil tudi profesionalne NVO v kulturi, na resorno ministrstvo ter odločevalce obrnili s pobudo za noveliranje tz. Zakona o kulturnem evru, ki je podlaga za izvajanje mehanizma. Z objavo poziva so se naposled uresničila prizadevanja društva, da se zakon izvaja v svoji celoti.
V odzivu smo odločevalce med drugim opozorili, da kot nujno vrednotimo, da se ob vsakokratni objavi mehanizem izvede kot razpis in ne poziv, samo tako je namreč mogoče zagotoviti, da bo med množico potreb v profesionalni, pa tudi ljubiteljski nevladni kulturi mogoče na osnovi strokovne presoje prepoznati in podpreti prav najbolj nujne ter tiste, ki obetajo smiseln in daljnosežen razvojni učinek. Temeljni problem, ki ga je poziv zgolj še podčrtal, pa ostaja mnoštvo potreb in zatečeno stanje na ravni investicij v prostorsko ter tehnično infrastrukturo nevladne kulture v svoji celoti, ki jo za izvedbo mehanizma zagotovljena sredstva ne bodo mogla uspešno nasloviti.
Preberite večVesti o dobrodošlih premikih za kulturo in ustvarjalke na ravni Evrope
Evropa še nikoli ni bila bližje opredelitvi evropskega statusa umetnika. Odbor za kulturo in izobraževanje (CULT) ter Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve (EMPL) Evropskega parlamenta sta namreč 24. oktobra s 43 glasovi za, petimi glasovi proti in tremi vzdržanimi glasovi sprejela skupni osnutek zakonodajne pobude, ki sta ga pripravila poslanca Domènec Ruiz Devesa (S&D, Španija) in Antonius Manders (EPP, Nizozemska). Parlament tako prvič v zgodovini poziva Evropsko komisijo, naj oblikuje pravni okvir EU za izboljšanje socialnih in poklicnih pogojev v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih s kombinacijo zakonodajnih in nezakonodajnih ukrepov, kar v Društvu Asociacija, predvsem v luči pogosto slabih pogojev dela v sektorju, pozdravljamo.
Sočasno je za kulturo in ustvarjalnost osrednjega pomena vest, da je skozi vrsto aktivnosti in odzivom akterjem uspelo doseči, da program Ustvarjalna Evropa v okviru dogovorjenega proračuna EU za leto 2024 ne bo deležen napovedanih rezov, temveč bo edini evropski program, namenjen nadnacionalnemu kulturnemu sodelovanju, doživel celo majhno povečanje, s čimer bodo razpoložljiva sredstva znašala 335 milijonov evrov, kar je nekoliko več od prvotnega predloga Evropske komisije. Ob sicer dobri vesti, ki bo po potrditvi 11. novembra na Svetu EU in v Evropskem parlamentu dokončnega glasovanja deležen 20. novembra v Svetu in 22. novembra na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta, z, potencialni prijavitelji iz Slovenije upravičeno ostajajo zaskrbljeni. Po treh od sedmih predvidenih rokov Javnega poziva za sofinanciranje projektov nevladnih organizacij, ki je osrednjega pomena za njihovo samozavestno participacijo na razpisih v okviru programa Ustvarjalna Evropa, zaradi počrpanja razpoložljivih sredstev in zastajanja aktivnosti Sektorja za nevladne organizacije pri Ministrstva za javno upravo, ki poziv izvaja s sredstvi iz Sklada za NVO, kar je mogoče pripisati tudi vladnemu nenaslavljanju položaja na resorju, poziv, ključen za mednarodno vključevanje in sodelovanje domače kulture, namreč ostaja zaprt.
Preberite večSERVIS NVO – Vodenje evidenc o delovnem času
Maja letos je bil v Uradnem listu objavljen Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti (ZEPDSV-A), ki je stopil v veljavo 20. maja 2023, v uporabo pa je stopil šest mesecev kasneje, in sicer 20. novembra 2023. Nova zakonodaja uvaja številne spremembe na področju vodenja evidenc o delovnem času delavcev, razširja pa tudi skupino delavcev, za katere je evidence potrebno voditi. V društvu Asociacija smo sicer v odziv na vrsto pripomb, težav in skrbi članstva in nevladne kulture ter nejasnosti, ki jih predstavlja zakon, resorno ministrstvo že opozorili na problematične točke zakonodaje, problematiko pa bomo naslovili tudi z Ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter vas o vseh redno aktivnostih obveščali.
Spremembe vsebine in obsega vodenja evidenc o delovnem času so v javnosti dvignila precej prahu, predvsem zaradi nejasnosti glede njegove točne implementacije in nezanemarljivo dodatnega administrativnega bremena, ki ga prinaša. V Asociaciji smo na odločevalce že naslovili zahtevo po dodatnih pojasnilih o najbolj perečih vprašanjih, v tem servisnem prispevku pa bomo povzeli ključne spremembe nove zakonodaje, ponudili napotke, kako jih upoštevati ter primer predloge, ki jo lahko uporabite pri razmisleku o načinih, kako boste evidence delovnega časa beležili v vaši organizaciji.
Preberite več