Asociacija bo predsedovala Kooperativi

V začetku junija se je odvila redna letna skupščina mreže kulturnih organizacij Zahodnega Balkana Kooperativa, na kateri je bila predsednica Asociacije Jadranka Plut izvoljena za članico upravnega odbora, hkrati pa tudi za predsednico platforme.

Asociacija si bo s svojimi izkušnjami prizadevala za aktivno sodelovanje in tvorno nadgrajevanje dosedanjega dela Kooperative, ki je zavezana predvsem h krepitvi sodelovanja, opolnomočenju in izmenjavi dobrih praks nevladnega sektorja v kulturi.

Preberite več

SERVIS: Omejitve razpisov za samozaposlene

Statusa samozaposlenih v kulturi in samostojnih podjetnikov sta v marsičem enaka, vseeno pa obstajajo razlike in specifika v okviru razpisov, ki samozaposlitveni obliki razločujejo.

Vprašanje, ki ga tokrat naslavljamo v okviru servisa Asociacije je, ali se lahko samozaposleni v kulturi prijavljajo na razpise, ki so eksplicitno namenjeni samostojnim podjetnikom in obratno.

Preberite več

SERVIS: Samozaposleni in izdajanje računov

Foto: @Aksioma
Foto@Aksioma

Samozaposlenim v kulturi se pogosto dogaja, da dobijo priložnost za delo v poklicu, za katerega nimajo registriranega statusa samozaposlenega v kulturi, prav tako pogosto pa se dogaja, da se za poklic, ki ga opravljajo dodatno, sploh ni možno registrirati kot samozaposlen v kulturi.

Tokrat v okviru servisa pojasnjujemo specifike izdajanja računov za delo, ki ga samozaposleni ne opravlja pogosto.

Preberite več

SERVIS: Samozaposleni in popoldanski s.p.

Samozaposleni v kulturi so zavoljo delovnega angažmaja v različnih dejavnostih pogosto soočeni z odločitvijo, kako izdati račun za dejavnost, ki je nimajo, ali ne morejo imeti registrirano v okviru statusa samozaposlenega v kulturi.

Tokrat v okviru servisa Asociacije pojasnjujemo ali samozaposleni v kulturi lahko odpre t.i. popoldanski s.p., katere račune lahko v okviru tega izdaja in kakšni so s tem povezani stroški.

Preberite več

Posvet: Kakšne župan(j)e potrebuje kultura?

Občine bi morale imeti že leta napisane lokalne kulturne programe, s katerimi bi strateško razvijale lokalno kulturo. A v praksi so ti programi pogosto mrtva črka na papirju, ali pa nevladnega sektorja ne upoštevajo v zadostni meri. Občine so tiste, ki za kulturo prispevajo tudi izjemno veliko sredstev, a v praksi se vsakič znova izkaže, da financiranje ni usmerjeno razvojno, predvsem pa ne v nevladni sektor. Višina sredstev za profesionalno delovanje nevladnega sektorja v kulturi tudi drastično upada skladno z velikostjo občin.

Kako lahko nevladniki v kulturi vplivamo na agende političnih strank pred lokalnimi volitvami? Pridružite se našemu zagovorniškemu posvetu v četrtek, 21. junija 2018.

Preberite več