V Kulturosferi nadaljujemo z objavljanjem svežih razpisnih priložnosti za producente na neodvisni sceni. Na evropski ravni je eden od razpisov, ki jih izpostavljamo tokrat, namenjen iskanju skupnih sinergij in vključevanju kulturniških praks.
O pomenu razvoja občinstva smo v Asociaciji večkrat pisali, tokrat pa izpostavljamo razpis, ki je namenjen filmski vzgoji.
Tokrat bomo v rubriki Iz prve vrste govorili o glasbi in avtorskih pravicah. Člani Asociacije Moonlee Records se posvečajo predvsem izdajanju plošč prodornih sodobnih glasbenih skupin iz prostora nekdanje skupne države. Njihovi načrti vključujejo sodelovanje s številnimi festivali, hkrati pa napovedujejo veliko koncertov v letu 2018.
Pogovarjali smo se z Miranom Rusjanom, ki nam je predstavil svoje poglede na delovanje kolektivnih organizacij pri nas, govorili pa smo tudi o splošnem položaju ustvarjalcev in nevladnih organizacij. Nacionalni program za kulturo se mu zdi v točkah glasbenega založništva stihijski in brez koncepta.
Decembra so se predstavniki Asociacije udeležili letne skupščine regionalne platforme Kooperativa, ki je namenjena povezovanju nevladnih organizacij iz držav Zahodnega Balkana. Predsednica Asociacije Jadranka Plut je v sklopu ene od javnih razprav predstavila primere dobrih praks javno-zasebnih partnerstev v kulturi v Sloveniji.
Srečanje se je sicer odvijalo v Skopju, na začetku pa je zbrane nagovoril tudi makedonski minister za kulturo Robert Alagjozovski, ki je poslal pomemben signal regiji. Povedal je, da je podpiranje povezovanja nevladnih organizacij na Balkanu pomembno, in da bo njegovo ministrstvo stremelo k temu, da bodo tovrstna povezovanja postala sistemsko bolj podprta.
V našem glasilu Kulturosfera vam pripravljamo tudi skupek medijskih poročil, ki spremljajo delovanje Asociacije na različnih področjih.
Decembra je bila ponovno v ospredju naša kritika novega Nacionalnega programa za kulturo.
V Zakonu o javnem interesu za kulturo (ZUJIK) je v četrtem odstavku 82.a člena opredeljeno nadomestila za čas zadržanosti z dela za samozaposlene v kulturi, a je tam zapisano še precej omejitev, ki v veliki meri hromijo skrb za zdravje samozaposlenih.
V Asociaciji menimo tudi, da je višina dnevnega nadomestila neustrezna, zato smo predlagali spremembo uredbe, ki določa višino nadomestila v letu 2018.
13. decembra je potekala deseta seja Delovne skupine za trajni dialog s samozaposlenimi v kulturi v času mandata ministra Antona Peršaka. Seja je bila zastavljena predvsem kot revizija nekaterih starih idej o prenovi statusa samozaposlenih, ki pa tudi po tej seji ostajajo predvsem partikularne rešitve, ki ne naslavljajo precej heterogenega polja težav samozaposlenih v kulturi.
Skupina je pregledala dokument, ki ga je pred dvema letoma že obravnavala, in nato poslala takrat delujoči Strokovni komisiji za pripravo strokovnih izhodišč modernizacije javnega kulturnega sistema. Do implementacije predloga, pri katerem Asociacija sicer ni sodelovala, ni prišlo.
Rubrika, ki je namenjena refleksiji aktualnih kulturno političnih dogajanj, tudi z novim letom nadaljuje s postavljanjem ogledala naši kulturno-politični realnosti.
Uroš Korenčan, direktor Lutkovnega gledališča Ljubljana in predsednik Kolegija direktorjev slovenskih gledališč, v tokratni ediciji razmišlja o Nacionalnem programu za kulturo, v katerem zaznava številne nedoslednosti, netočnosti in odsotnost vizije. Predvsem pa ugotavlja, da smo po letih finančne krize prešli v krizo kulturne politike.
Drage kulturnice in kulturniki, iztekajoče se leto je bilo polno kulturniških premikov in zamikov, uspehov in izzivov. Poskušali se bomo spominjati predvsem vzponov in naslednje leto pričakati polni entuziazma za nove zagovorniške zmage za boljše pogoje delovanja v kulturi. Prepričani smo, da nam bo to z našo kulturniško družino uspelo veliko lažje.
V tem letu ste nas navduševali z vašimi umetniškimi preboji in uspehi. Naj bo tudi 2018 vaše leto!
V Asociaciji zaskrbljeno spremljamo trend krčenja prostora za kulturo, kritiko in vprašanj kulturne politike v medijih. To povezujemo tudi s počasnim sprejemanjem strategije razvoja medijev ter neustreznim prepoznanjem in umanjkanjem podpore s strani države za t.i. tretji medijski steber, torej skupnostnih in nevladnih medijev (pri nas sta to denimo radia Študent in Marš), ki se praviloma bolj poglobljeno ukvarjajo s poročanjem in analizo sodobne umetnosti in kulture.
V tej luči razumemo napovedano odločitev vodstva RTV Slovenija, da se rubriko Kultura po Odmevih premakne iz že zdaj poznega termina na še kasnejši čas po enajsti uri, ko gledanost strmo pada. Menimo, da gre za nedopustno dodatno marginaliziranje kulture, ki bo močno pripomoglo ne le k nazadovanju spremljanja kulture s strani javnosti, temveč tudi k nivoju ustvarjanja. Kritičen dialog z novinarji ustvarjalci namreč razumemo kot temeljni del ustvarjalnega procesa.
Proti koncu leta se nevladne organizacije na prebivalce obračajo s prošnjo, da jim namenite 0,5 % dohodnine. Tudi na področju kulture delujejo številne neprofitne organizacije, ki ključno prispevajo h kulturni krajini, čeprav delujejo v izjemno težkih produkcijskih pogojih. Z 0,5 odstotki dohodnine jim pomembno pomagate pri njihovem delovanju.
Število tistih, ki del svoje dohodnine namenijo NVO v kulturi se vsako leto povečuje, še vedno pa je nerazdeljena skoraj polovica vseh razpoložljivih sredstev, kar je približno pet milijonov evrov. Gre za denar, ki bi ga sicer posamezniki, ki plačujejo dohodnino, lahko namenili neposredno izbranim nevladnim organizacijam, tako pa se kot nenamenski denar steče v državno blagajno.