Predsednica Asociacije Jadranka Plut je nominirana za ime meseca na Valu 202. To nominacijo razumemo kot priznanje prizadevanju celotne kulturniške javnosti po izboljšanju položaja nevladnih organizacij in samozaposlenih v kulturi.
Vabimo vas, da prispevate svoj glas za neodvisno kulturo.
Evropska komisija je začela s pripravami na novo finančno obdobje, v ta namen pa izvaja posvetovanja s širšo javnostjo in deležniki na posameznih področjih, tudi kulturo.
Gre za vključujoč mehanizem, ki daje priložnost tistim, ki imajo izkušnje z evropskimi razpisi na vseh področjih. Zelo pomembno je, da se sliši glas nevladne kulture, ki je pri črpanju evropskih sredstev do sedaj med najuspešnejšimi v evropskem merilu. Skupaj lahko prek sodelovanja v posvetovalni anketi prispevamo k oblikovanju izboljšanja mehanizmov financiranja in s tem izvajanja politik tudi na področju kulture.
Ministrstvo za kulturo je pripravilo osnutek Strategije kulturne dediščine za obdobje 2018–2026. Strategija naj bi nastala na podlagi evropske strategije, v javni razpravi pa je do 5. marca.
Nevladni sektor se vse pogosteje vključuje tudi na področje kulturne dediščine, zato v Asociaciji odpiramo E-posvetovanje glede izpostavljene strategije.
V Asociaciji še naprej pozorno spremljamo, kaj bodo glede izboljšanja stanja na terenu naredili vlada, ministrstvo za kulturo in politične stranke. Ne pozabimo, da težave niso le pri vprašanju programsko (ne)financiranih nevladnih organizacij, temveč je bil enako sporen tudi večletni projektni razpis za NVO, enoletni projektni razpis ima na voljo bistveno premalo sredstev za vse potrebe, prav tako so težave v višini in obliki razpisa za delovne štipendije za samozaposlene.
Veseli nas, da je v preteklih tednih prizadevanje nevladnih organizacij za izboljšanje stanja kot ključnega prepoznalo veliko različnih akterjev. V nadaljevanju objavljamo nekaj pisem podpore.
Mnoge nevladne organizacije izvajajo del svojega programa, ki je financiran z javnimi sredstvi, v prostorih, s katerimi upravljajo javni zavodi v kulturi. A pozor, v kolikor izvajate program ali projekt, ki je podprt z javnimi sredstvi, vam javni zavodi ne smejo zaračunati najema prostorov, pač pa zgolj dodatne stroške. Enako velja tudi v primeru, če z javno kulturno infrastrukturo upravljajo profitne ali neprofitne organizacije.
Tokrat v sklopu servisa Asociacije za nevladne organizacije v kulturi pripravljamo pojasnilo glede interpretacije 75. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (ZUJIK).
V četrtek, 15. februarja, je kulturnike sprejel predsednik Vlade RS dr. Miro Cerar. Šlo je za sestanek, ki smo ga kulturniki od premiera zahtevali v skupni poslanici, ki ga je podpisala vrsta združenj, organizacij in posameznikov, ki skupaj predstavljajo več kot 85% vseh, ki se ukvarjamo s kulturo.
V njej smo zahtevali umik dveh ključnih spornih dokumentov Ministrstva za kulturo – osnutek novele krovnega zakona v kulturi (ZUJIK) in predlog Nacionalnega programa za kulturo (NPK), ali pa odstop ministra za kulturo, če do tega ne pride.
Vse štiri programsko financirane nevladne organizacije s področja intermedijskih umetnosti so na ministra za kulturo naslovile skupno protestno pismo, v katerem ga opozarjajo na krivice programskega razpisa za NVO, ki so še posebej prizadele finančno najšibkejše umetnostno področje.
V nadaljevanju pismo (med podpisniki so tudi nekateri člani Asociacije) objavljamo v celoti.
Predstavniki Asociacije bomo v četrtek, 15. februarja, ob 20:00 na Novi pošti (Robbova ulica 15) v Ljubljani sodelovali na pogovoru o izzivih sindikalnega organiziranja z naslovom Sindikat za umetniški prekariat?
V nadaljevanju objavljamo celotno vabilo na dogodek.
V Asociaciji, mreži samostojnih ustvarjalcev in nevladnih organizacij v kulturi, z zaskrbljenostjo opazujemo niz napadov na svobodno izražanje ustvarjalk in ustvarjalcev, ki smo jim priča v zadnjih mesecih.
Ena najbolj prepoznavnih dramatičark Simona Semenič je zaradi svojega umetniškega performansa s slovensko zastavo podvržena sovražnemu govoru, pritlehnim napadom in celo kazenski ovadbi. Enako se dogaja eni najbolj prepoznavnih intermedijskih umetnic v mednarodnem prostoru in pri nas Maji Smrekar. Njuna dela so deležna zasmehovanja, pokroviteljstva, nerazumevanja.
Drage kolegice in kolegi, v zadnjih tednih je naš skupen boj za boljše pogoje ustvarjanja in delovanja na neodvisni sceni ponovno privihral iz getoiziranega polja, v katerega bi nas radi potisnili odločevalci.
S skupnimi močmi smo dokazali ne le da v nemogočih pogojih produciramo izjemne kvalitativne presežke, temveč tudi to, da v imenu entuziazma in iskrene želje po ustvarjanju ne mislimo žrtvovati naše socialne eksistence ter profesionalnih pogojev delovanja.