Tudi v marcu smo v rubriki Evro na evro na enem mestu zbrali najbolj zanimive razpise za ustvarjalce na področju kulture.
Dva izmed izpostavljenih razpisov sta namenjena ilustratorjem, ob tem pa je nagrada pri prvem razpisana v višini 7.500 evrov. Vsi, ki vas nagovarja odnos do narave pa lahko svoja umetniška dela na to temo prijavite na poziv Rhode Island School of Design.
Z zbiranjem domačih razpisnih priložnosti za področje kulture nadaljujemo tudi v mesecu marcu.
Tokrat izpostavljamo enoletni projektni razpis ministrstva za kulturo. Razpis je namenjen tako nevladnim organizacijam kot samozaposlenim v kulturi in pokriva štiri področja, to je uprizoritveno, glasbeno, intermedijsko in vizualno področje.
Potem ko je ministrstvo močno razburilo kulturniško javnost, s tem ko je v javno obravnavo poslalo neusklajeno novelo ZUJIK, je Asociacija skupaj s številnimi drugimi deležniki preko različnih aktivnosti in s strokovnimi argumenti uspela doseči, da je bil sporni predlog umaknjen iz nadaljnje obravnave.
Kljub temu, da je ministrstvo na zadnji dan javne obravnave sporočilo, da novelo ZUJIK umika, se je Asociacija odzvala s konkretnimi predlogi, kjer smo pri vsakem spornem členu pokazali, zakaj predlogi niso v korist kulture.
Nedavno se je zaključila javna razprava glede dokumenta Strokovna priporočila in standardi za splošne knjižnice za obdobje 2018–2028.
Asociacija se je odzvala s svojimi pripombami, ki so se nanašale predvsem na enotno rabo terminologije in skupno razumevanje nevladnega sektorja.
V kolumnistični rubriki Kulturosfere tudi marca prinašamo razmišljanje, ki se dotika področja kulture in kulturne politike.
V tokratni kolumni Eva Matjaž iz kreativnega centra Poligon razmišlja o prekarnosti v kulturi. Med drugim se sprašuje, kakšno vlogo imajo v obči prekarizaciji javni zavodi, ki bi morali biti prvi, ki se tovrstnim praksam upirajo, dejansko pa pogosto zavzemajo ravno nasprotno stališče in s tem dodatno pripomorejo k prekarizaciji.
Na področju sodobnega plesa je eno najbolj prepoznavnih imen Zavod Emanat, ki poleg produkcije skrbi tudi za založniško dejavnost, hkrati pa se pogosto povezuje z drugimi akterji na področju kulture in umetnosti ter tako sega preko meja področnih zamejitev.
Zavod Emanat je član Asociacije že vrsto let, predstavniki zavoda pa so na področju kulturne politike aktivni sooblikovalci stališč Asociacije. Na naša vprašanje je odgovarjala Maja Delak, umetniška vodja Zavoda Emanat. Pogovarjali smo se o problematičnemu večletnem programskemu razpisu za nevladne organizacije v kulturi, pri katerem Emanat ni bil izbran, govorili pa smo tudi o področju plesa in položaju samozaposlenih ustvarjalcev.
Ker minister za kulturo Anton Peršak noče umakniti osnutka Nacionalnega programa za kulturo in hkrati ostro obračunava z ustvarjalkami in ustvarjalci, kulturnice in kulturniki pozivamo k njegovemu odstopu.
V nadaljevanju objavljamo skupno izjavo kulturnic in kulturnikov. Če želite pod njo prispevati podpis svojega združenja, organizacije, ali pa se podpisati kot posameznik oziroma posameznica, lahko to sporočite na info(@)asociacija.si.
Rubriko Lokalne kulturne politike tokrat prvič usmerjamo v lokalno skupnost, ki ni mestna občina. Tudi na zakonodajni ravni je med navadno in mestno občino nekaj razlik, a ne glede na velikost, je seveda za ustvarjalce na področju kulture kulturna politika na lokalni ravni vedno velikega pomena.
Tolmin je prepoznaven predvsem po številnih festivalih, ki jih na tamkajšnjem prireditvenem območju organizirajo tudi nevladne organizacije. Kulturna politika Tolmina je razvidna v odgovorih občine, Janez Leban iz Zveze društev mladih in kreativnih Tolmin, ki organizira Festival Sajeta, pa je skušal orisati druga plat kovanca, torej pogled nevladnega sektorja na ukrepe, ki jih glede kulture sprejema Občina Tolmin.
Javna razprava glede osnutka Strategije kulturne dediščine za obdobje 2018 – 2026 se je nedavno zaključila, Asociacija pa je kot vedno prispevala komentarje, ki se nanašajo na izboljšanje položaja nevladnih organizacij.
Pred zaključno različico komentarjev je Asociacija izvedla številne aktivnosti v želji, da bi zaključni dokument reflektiral realne potrebe terena. V letu 2017 smo tako sodelovali z Zvezo kulturnih društev Slovenije in se strinjali glede nekaterih ključnih točk, ki zadevajo celoten NVO sektor, posvetovali smo se tudi s člani Asociacije, naposled pa proces zbiranja informacij zaključili še z odprtim E-posvetovanjem.
Če ste zamudili medijsko razpravo okoli najnovejših zakonskih predlogov ministrstva za kulturo, ste lahko brez skrbi. Tudi februarja posredujemo javnosti medijska pojavljanja Društva Asociacija v posebni rubriki glasila Kulturosfera Sedma sila.
Februarja je bila Asociacija izjemno aktivna, saj je priredila tradicionalno novinarsko konferenco ob kulturnem prazniku, prav tako je nadaljevala s številnimi zagovorniškimi aktivnostmi glede programskega razpisa, predstavniki Asociacije pa so se udeležili tudi različnih javnih dogodkov.