Do volitev je še nekaj dni, a naše skupne zahteve kulturnic in kulturnikov bodo še posebej pomembne, ko se bo sestavljala koalicija in nastavljal minister oziroma ministrica.
Zato vas vabimo, da podpišete in delite peticijo s skupnimi zahtevami kulturnic in kulturnikov, ki jih lahko preberete v nadaljevanju.
Od leta 2009, ko je imela Slovenija najvišji proračun za kulturo, je drastično upadanje sredstev, hitre menjave ministrov in ministric ter vse manj strokovnega dialoga med ustvarjalci in odločevalci položaj kulture in umetnosti pripeljalo na rob propada. Poka na vseh področjih – od javnih zavodov do nevladnega sektorja, samozaposlenih in ljubiteljske kulture. Trpijo umetniški programi, mediji in kulturna dediščina.
Kakšna bo prihodnja kulturna politike, kdo bo novi minister ali ministrica ter kakšne bodo njihove prve poteze? Vabljeni na soočenje predstavnikov in predstavnic političnih strank s kulturnicami in kulturniki, ki bo potekalo v Kinu Šiška v Ljubljani v četrtek, 31. maja 2018 ob 11:00.
Življenjske zgodbe kulturnikov, umetnikov, novinarjev in lektorjev so pogosto vezane na prekarnost. To dejstvo negativno vpliva tako kreativnost in svobodo izražanja znotraj njih, pa tudi na socialne pogoje, v katerih ljudje žive.
Vabljeni na okroglo mizo o prekarnosti v kulturi, umetnosti in novinarstvu, ki bo potekala v torek, 29. maja 2018, ob 18:00 na Novi pošti v Ljubljani.
S 25. majem 2018 prične po celi Evropski uniji veljati Splošna uredba o varstvu podatkov. Uredba zaostruje nekatere kriterije za rabo osebnih podatkov in vse nevladne organizacije, ki upravljajo z osebnimi podatki, so zavezane, da bodo po tem datumu spoštovale nova pravila.
Tokrat v servisu Asociacije pojasnjujemo nekaj ključnih vprašanj glede sprememb pri obdelavi osebnih podatkov po 25. maju 2018, ki so relevantne za NVO-je v kulturi.
Kampanjo #časzakulturo spremlja tudi vizualna podoba. Podprite jo z namestitvijo skupne pasice na spletno stran in naslovno fotografijo na družbenih omrežjih.
Ker je skrajni #časzakulturo.
Po dveh desetletjih nerazvojne kulturne politike na področju neodvisne umetnosti ustvarjalke in ustvarjalci od političnih strank, ki se potegujejo za sedeže v parlamentu, pričakujemo nujno ureditev razmer za ustvarjanje in delovanje nevladnega sektorja in samozaposlenih v kulturi.
Preberite naša pričakovanja, ki smo jih posredovali tudi političnim strankam.
Foto@Škuc
Kaj je potrebno v kulturi storiti za uspešno partnerstvo in pridobivanje zasebnih sredstev?
Vabljeni na delavnico z naslovom Kultura in gospodarstvo – priložnost ali nemogoča izbira za organizacije v kulturi, na kateri bomo odprli vprašanja glede perečih izzivov zasebnega vlaganja v kulturo. Delavnica bo potekala v ponedeljek, 21. maja 2018.
V zadnjih letih se na polju neodvisne produkcije dogaja vse večji upad sredstev, razpisni mehanizmi so čedalje bolj skregani z realnimi potrebami na terenu, razpisna loterija čez noč na propad obsoja večletno delo ustvarjalk in ustvarjalcev, prekerstvo in revščina med samozaposlenimi je alarmantna, razvojnih ukrepov ni na vidiku, dialog z odločevalci je praktično ničen, vse skupaj pa se še slabša sorazmerno z oddaljenostjo od prestolnice.
Zato se odpira logično vprašanje, kako lahko v takšnih pogojih sploh še ustvarjamo vrhunsko sodobno umetnost, s katero so se neodvisne ustvarjalke in ustvarjalci proslavili v zadnjih dveh desetletjih tako doma, kot na tujem. Kako urediti financiranje, statuse, razvojne ukrepe in predvsem, kako sodobno umetnost umestiti v središče razmišljanja, ko se načrtujejo ukrepi kulturne politike?
V sodobni dobi poplave informacij postaja upravljanje znanja v nevladnih organizacijah ključno, celo do te mere, da so raziskovalci pričeli govoriti o organizacijah, osrediščenih na znanje (angl. knowledge centric).
V nedavnem prispevku v osrednji svetovni reviji s področja managementa znanja so se raziskovalci spraševali, kako je s tem procesom v nevladnih organizacijah s področja uprizoritvenih umetnosti. Na osrednji tovrstni podatkovni bazi v ZDA, ki se imenuje CDP, so ugotovili, da so nevladne organizacije v uprizoritvenih umetnostih ki so osrediščene na znanje, bolj uspešne od preostalih, vendar se to ne odraža v neposrednih finančnih kazalcih, pač pa v »mehkejših« pokazateljih uspeha, kot sta število občinstva in »odpornost« (angl. resilience) organizacije.
Delovna skupina za trajni dialog z nevladnimi organizacijami je v preteklem obdobju obravnavala nekaj pomembnih tem.
Vse od konca lanskega leta so potekala kontinuirna prizadevanja za ponovno vzpostavitev sistema izjemnih pokojnin, za izboljšanje programskih in projektnih razpisov in za ureditev krovne zakonodaje ter Nacionalnega programa za kulturo.