V čakanju na novega kulturnega ministra smo v Asociaciji poskušali javno opozarjati na pomen neodvisne kulture ter nujnost izboljšanja pogojev delovanja za ustvarjalke in ustvarjalce.
Konec julija je potekala novinarska konferenca nevladnikov, na kateri je tudi Asociacija predstavila pričakovanja do bodoče vlade. Za medije smo komentirali tudi koalicijsko pogodbo.
Asociacija v svojem rednem glasilu Kulturosfera vsak mesec daje prostor razmišljanju dolgoletnim ustvarjalkam in ustvarjalcem umetnosti in kulturne politike. Njihova osebna mnenja in stališča so za nas dragocena, ker osvetljujejo tako polje kulturne politike, kot naše lastno delovanje.
V organizaciji ostajamo zavezani dialogu in horizontalni demokraciji. Za razliko od naših dolgoletnih izkušenj z različnimi sestavami ministrstva za kulturo, ki naše konstruktivne kritike pogosto razumejo kot napad, se zavedamo, da nas različna mnenja, tudi in predvsem tista kritična, bogatijo in delajo boljše. Tokratno kolumno je napisal dolgoletni član Asociacije in mariborski producent, ki že nekaj let deluje v javnem sektorju v kulturi, Marko Brumen.
Kulturne ustvarjalke in ustvarjalci si morajo v boju za obstanek in razvoj iskati tudi priložnosti za financiranje v tujini.
V Kulturosferi vsak mesec pripravimo najbolj zanimive aktualne razpisne ponudbe za kulturnike na mednarodnem področju.
Ko razmišljamo o nujnosti decentralizacije kulture, se moramo nujno vprašati tudi o tem, kako posamezne lokalne skupnosti podpirajo profesionalizacijo nevladnega sektorja.
V Kultursoferi tako že dobro leto raziskujemo stanje lokalnih kulturnih politik na področju kulture in umetnosti po večjih občinah v državi. Tokrat v fokus postavljamo Mestno občino Ptuj.
Dolgoletna članica Asociacije Petja Grafenauer je umetnostna zgodovinarka, ki se je v polje tukajšnjega umetnostnega prostora zapisala kot prodorna kritičarka, publicitka in kuratorica, zdaj pa pot nadaljuje na Katedri za teorijo ljubljanske Akademije za likovno umetnost in oblikovanje.
V rubriki Kulturosfere Iz prve vrste, v kateri vsak mesec predstavljamo članice in člane Asociacije, smo jo povabili kot dolgoletno samozaposleno v kulturi ter poznavalko kulturne politike.
Asociacija že več let deluje v smeri stabilizacije profesionalizacije NVO v kulturi, zato nas je razveselil v juliju 2018 objavljeni razpis Ministrstva za javno upravo RS, ki je stremel k profesionalizaciji nevladnega sektorja.
Razpis je bil sicer odprt za vsa področja, toliko bolj pa nas veseli dejstvo, da so bile na razpisu uspešne številne nevladne organizacije, ki delujejo na področju kulture, med njim tudi društvo Asociacija.
V servisu Asociacije smo že podali pojasnilo glede vodenja računa (TRR) za samozaposlene v kulturi, kjer pojasnjujemo, da imajo samozaposleni v kulturi lahko tudi zgolj en transakcijski račun.
Letos pa je bil spremenjen Zakona o plačilnih storitvah, storitvah izdajanja elektronskega denarja in plačilnih sistemih (ZPlaSSIED), ki med drugim določa, da morajo po novem posamezniki, ki koristijo transakcijske račune za opravljanje poslovne dejavnosti, slednje imeti vpisane v registru transakcijskih računov.
Preberite večUstvarjalnost je posledica različnih dejavnikov in eden od pomembnejših, ki vpliva na produkcijo in ponudbo kulture v posameznem okolju je tudi zakonodaja.
Osrednja dejavnost Asociacije je ravno odzivanje na zakonodajo in različni drugi zagovorniški procesi, zavoljo večje preglednosti, transparentnosti in izboljšanja odločitev v kulturni politiki pa smo vzpostavili zagovorniški arhiv naših preteklih dejavnosti. Arhiv bomo poslej tudi sproti osveževali in si še naprej prizadevali čim natančneje dopolniti historiat zagovorniških dejavnosti Asociacije.
Status samozaposlenega v kulturi dopušča, da je posameznik delno zaposlen in delno samozaposlen v kulturi.
V tem primeru se pojavlja vprašanje, kako je z obračunavanjem cenzusa, in ali se višina slednjega spremeni, oziroma kateri prihodki se v tem primeru vštevajo v izračun, ali posameznik presega cenzus.
V razvitih demokracijah je civilna družba običajno aktivno vključena v procese spreminjanja in sprejemanja zakonodaje. Civilna družba je tista, ki je na terenu, in ki pozna težave deležnikov ter ima s tega vidika tudi dobre predloge za skupnostne rešitve.
Zato so se civilno družbene organizacije iz različnih sektorjev, med njimi tudi Asociacija, povezale v kampanji, ki ob nastajanju koalicije osvešča o pomenu vključevanja civilne družbe v procese sprejemanja zakonodaje.