Zakon o zagotavljanju sredstev za nekatere nujne programe v kulturi (ZSNNPK)

Kratko o zakonu: Zakon omogoča periodična investicijska vlaganja v kulturo, predvsem v javno infrastrukturo, ljubiteljsko kulturo in nekatere druge specifične segmente kulture. Pogovorno se zakon sicer imenuje tudi Zakon o kulturnem evru (v preteklosti tolarju).

Trenutno veljavni zakon: Zakon je bil nazadnje sprejet leta 2008 in se je iztekel leta 2013. Ta zakon je dostopen na tej povezavi. Več let je v procesu sprejemanja nov zakon, ki pa še vedno ni sprejet, tako da veljavnega zakona s tega področja trenutno nimamo.

Zgodovina sprememb zakona in dejavnosti Asociacije:
• ZSNNPK-1 (predlog iz leta 2018) DEJAVNOSTI ASOCIACIJE
• ZSNNPK (nesprejeti predlog iz leta 2015) DEJAVNOSTI ASOCIACIJE
• ZSNNPK-B (2008)
• ZSNNPK-UPB1 (2003)
• ZSNNPK-A (2002)
• ZSNNPK (1998)

ZPreN-1

Ime: Zakon o Prešernovi nagradi (ZPreN-1)
Predlagatelj: Ministrstvo za kulturo
Predlog poslan v obravnavo: 5. januar 2017
Povezava na predlog

Ključne spremembe zakona s strani predlagatelja

– Zakon je na novo uredil vrste nagrad in priznanj, najvišje število podeljenih nagrad in priznanj v posameznem letu, ter denarne nagrade oziroma priznanje. Podeljevanje nagrad in priznanj je v pristojnosti upravnega odbora Prešernovega sklada, ki opravi izbor na podlagi javnega poziva za podelitev nagrad in nominacij strokovnih komisij.
– Na novo je urejeno delovanje upravnega odbora Prešernovega sklada. Upravni odbor sestavlja petnajst članov, ki jih imenuje Državni zbor iz vrst kulturnih ustvarjalcev ter uglednih strokovnjakov, pri čemer bodo področja kulture ustrezno in enakovredno zastopana. Mandat članov upravnega odbora traja štiri leta. Član ne more biti imenovan dva zaporedna mandata.

Odziv Asociacije

Komentarje na poslani predlog zakona je Asociacija poslala 7. februarja 2017 in so dostopni na tej povezavi.

Ključne točke v odzivu Asociacije:
– Mesto žensk je opravilo analizo razmerja med spoloma pri podeljevanju nagrad od leta 1947 do danes. Ugotovile so, da je zgolj 9 odstotkov prejemnikov ženskega spola, kar je tudi sicer odraz težavnih pogojev za ustvarjanje žensk znotraj NVO sektorja, ki je sistemske narave.
– Društvo Asociacija je predlagalo uvedbo uravnoteženosti vseh spolov tako pri podeljevanju nagrad kot pri članstvu upravnega odbora, saj Asociacija meni, da razmerje nagrajencev ne odraža razmerja med spoli med ustvarjalci.

Pregled upoštevanja predlogov Asociacije

Asociacija je uspela s svojim predlogom o uravnoteženi zastopanosti spolov v upravnem odboru. Skladno s sprejetim predlogom zakona upravni odbor sestavlja petnajst članov, ki jih imenuje Državni zbor iz vrst kulturnih ustvarjalcev ter uglednih strokovnjakov s področja kulture. Državni zbor mora pri imenovanju članov upravnega odbora pri tem upoštevati ustrezno in enakovredno zastopanost vseh področij kulture in spolno uravnoteženost. Preko amandmaja na Odboru za kulturo v Državnem zboru je na koncu bil sprejet tudi člen, ki določa, da se spolna uravnoteženost upošteva tudi pri nominacijah.

Kronologija zagovorniških dejavnosti

9. januar 2017: Asociacija izvede e-posvetovanje na temo Zakona o Prešernovih nagradah.
Januar in februar 2017: Asociacija se dodatno posvetuje z nekaterimi nevladnimi organizacijami v kulturi ter na podlagi pogovorov in e-posvetovanja oblikuje zaključne komentarje k predlogu Zakona o Prešernovih nagradah.
7. februar 2017: Na ministrstvo za kulturo smo v sklopu javne razprave poslali komentarje Asociacije na predlog Zakona o Prešernovi nagradi.
7. februar 2017: Na spletni strani Asociacije smo objavili novico o odzivu asociacije na Zakon o Prešernovi nagradi.
Maj 2017: Kot posledica naših zagovorniških prizadevanj je ministrstvo za kulturo po zaključku javne razprave spremenilo predlog zakona tako, da je bila na vladi sprejeta verzija, ki upošteva predlog Asociacije po uravnoteženosti zastopanja spolov znotraj odbora Prešernovega sklada.
26. maj 2017: Na spletni strani Asociacije objavimo novico o sprejetih predlogih Asociacije.
20. september 2017: Na spletni strani Asociacije objavimo novico o potrditvi zakona v parlamentu, ki v končni različici vključuje tudi predloge Asociacije.

Zakon o Prešernovi nagradi (ZPreN-1)

Kratko o zakonu: Zakon ureja sistem podeljevanja Prešernovih nagrad in nagrad Prešernovega sklada. Zakon določa, kdo podeljuje nagrado, kdo je lahko prejemnik, področja, za katera se podeljuje nagrada, način podeljevanja in druge aspekte sistema nagrajevanja.

Trenutno veljavni zakon: Besedilo trenutno veljavnega zakona je dostopno na tej povezavi. Veljavni zakon ZPreN-1 je bil sprejet leta 2017 in je nadomestil stari zakon ZPreN iz leta 1991.

Zgodovina sprememb zakona in dejavnosti Asociacije:
•    ZPreN-1 (2017), ODZIV ASOCIACIJE

Uredba za leto 2017

Ime: Uredba o določitvi višine dnevnega nadomestila za čas zadržanosti od dela zaradi bolezni za samozaposlene v kulturi za polni delovni čas za leto 2017

Predlagatelj: Ministrstvo za kulturo

Predlog poslan v obravnavo: December 2016
Povezava na predlog

Ključne spremembe zakona s strani predlagatelja

Predlagatelj je ohranil višino nadomestila za bolniško iz preteklih let in sicer na 20 evrov na delovni dan.

Odziv Asociacije

Komentarje na objavljeni predlog uredbe je Asociacija poslala na ministrstvo za kulturo, na spletni strani pa objavila novico, ki je dostopni na tej povezavi.

Ključne točke v odzivu Asociacije:
– Asociacija je izpostavila, da je nadomestilo prenizko, saj ne zagotavlja niti minimalnega dohodka oziroma je 400 evrov, kolikor jih za tekoči mesec prejme posameznik premalo, da ne bi padel pod prag revščine. Prav tako je bilo izpostavljeno, da zakon sam po sebi sistemsko ne omogoča, da bi bilo zdravstveno varstvo za samozaposlene v kulturi smiselno in dobro urejeno.

Pregled upoštevanja predlogov Asociacije

Ministrstvo za kulturo je predloge Asociacije kljub številnim raziskavam o revščini med samozaposlenimi zavrnilo. So pa predlogi o nujni ureditvi bolniškega staža samozaposlenih v kulturi odmevali v medijih ter strokovni javnosti.

Kronologija zagovorniških dejavnosti

9. januarja 2017: Asociacija na spletni strani objavi odziv na problematični predlog uredbe.

Uredba za leto 2018

Ime: Uredba o določitvi višine dnevnega nadomestila za čas zadržanosti od dela zaradi bolezni za samozaposlene v kulturi za polni delovni čas za leto 2018

Predlagatelj: Ministrstvo za kulturo

Predlog poslan v obravnavo: December 2017
Povezava na predlog

Ključne spremembe zakona s strani predlagatelja

Predlagatelj je ohranil višino nadomestila za bolniško iz preteklih let, ki znaša 20 evrov na delovni dan.

Odziv Asociacije

Komentarje na objavljeni predlog uredbe je Asociacija poslala 15. decembra 2017 in so dostopni na tej povezavi.

Ključne točke v odzivu Asociacije:

– nadomestilo je prenizko, saj ne zagotavlja niti minimalnega dohodka;
– izpostavili smo problematično argumentacijo, ki se sklicuje na znesek, ki zagotavlja, da posameznik ni pod pragom revščine. Iz spremljajoče obrazložitve je namreč razvidno, da predlagatelj meša dejstvo izplačila nadomestila na delovne dni in pa preračunavanje praga revščine, ki se računa na posamezne koledarske dni;
– opozorili smo na omejitve zakona, po katerem je izplačilo možno zgolj enkrat letno, zgolj za bolezni in samo v primeru, da bolezen traja dalj kot 30 delovnih dni.

Pregled upoštevanja predlogov Asociacije

Ministrstvo za kulturo predloge Asociacije kljub natančno podani analizi niso upoštevali. Zato smo se odločili, da se v prihodnje na to temo povežemo z različnimi akterji v skupni akciji proti revščini med samozaposlenimi v kulturi.

Kronologija zagovorniških dejavnosti

15. december 2017: Asociacija pošlje na ministrstvo za kulturo uradni odziv na predlog uredbe.
4. januar 2017: Na spletni strani Asociacije je objavljen prispevek na obravnavano tematiko.
15. januar 2018: Na Radiu Študent je bila objavljena Asociacijina raziskava problematike.
30. januar 2018: V časniku Dnevnik je bilo objavljeno stališče Asociacije glede višine nadomestila.

Uredba o določitvi višine dnevnega nadomestila za čas zadržanosti od dela zaradi bolezni za samozaposlene v kulturi za polni delovni čas

Kratko o uredbi: Vsako leto ministrstvo z uredbo določa višino dnevnega nadomestila za čas zadržanosti od dela zaradi bolezni za samozaposlene v kulturi za polni delovni čas iz četrtega odstavka 82.a člena Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 77/07 – uradno prečiščeno besedilo, 56/08, 4/10, 20/11, 111/13, 68/16, 61/17 in 21/18 – ZNOrg).

Odziv Asociacije:

•   Uredba za leto 2020, ODZIV ASOCIACIJE

•   Uredba za leto 2019, ODZIV ASOCIACIJE

•    Uredba za leto 2018, ODZIV ASOCIACIJE

•    Uredba za leto 2017, ODZIV ASOCIACIJE

•    Uredba za leto 2016
•    Uredba za leto 2015

ZNOrg

Ime: Zakon o nevladnih organizacijah
Predlagatelj: Ministrstvo za javno upravo
Predlog poslan v obravnavo:  19. oktober 2017
Povezava na predlog

Ključne spremembe zakona s strani predlagatelja

–    Opredelitev kriterijev definicije nevladne organizacije za jasnejšo opredelitev pri delu državnih in občinskih organov, ki s temi organizacijami že sedaj sodelujejo ali jim morajo priznavati določene pravice, hkrati pa se bo tudi nevladnim organizacijam omogočilo, da ne bodo različno obravnavane pri različnih organih.
–    Za nevladne organizacije iz različnih področji delovanja se bodo uvedli enotni pogoji za pridobitev statusa v javnem interesu, ki bodo temeljili na njihovem javno koristnem delovanju. To bo omogočilo predvsem zavodom, da takšen status pridobijo, saj jim tega sedaj veljavna zakonodaja ne omogoča na vseh področjih (v kulturi je to sicer omogočeno).
–    Pospešiti razvoj slovenskih nevladnih organizacij. V ta namen MJU predlaga sprejem ukrepov, ki bi takšen razvoj sistematično določil, kot tudi natančneje določiti pristojnosti ministrstva glede razvoja nevladnih organizacij ter vsebinskih mrež nevladnih organizacij.

Odziv Asociacije

Od posvetovanju s CNVOS in ostalimi vsebinskimi mrežami se je Asociacija odločila, da ne poda ločenega mnenja na to temo, pač pa se pridruži komentarjem CNVOS.

Vseeno s strani Asociacije obstaja določeno nestrinjanje z nekaterimi rešitvami. Novi predlog žal ne vsebuje več ene ključnih finančnih spodbud – iz osnutka je črtan poseben proračunski sklad za NVO, namenjen financiranju nevladniških projektov in programov, kar se v kasnejši različici zakona z amandmajem v DZ sicer vrne. Prav tako sta iz osnutka izpadli oprostitev (sodnih) taks in možnost dostopa do Ustavnega sodišča.

Kronologija zagovorniških dejavnosti

7. december 2016: Asociacija je izvedla elektronsko posvetovanje na temo zakona o nevladnih organizacijah.
2017: V sklopu konzorcija vsebinskih mrež smo sodelovali na številnih sestankih z ministrstvom za javno upravo, kjer smo razpravljali tudi o zakonu o nevladnih organizacijah.
31. januar 2018: Sestali smo se s SNVO glede vprašanja bodočih razpisov za vsebinske mreže ter razpisov za NVO in prostovoljstvo, ki bodo sledili iz sprejetega zakona o nevladnih organizacijah.

Zakon o nevladnih organizacijah (ZNOrg)

Kratko o zakonu: Zakon opredeljuje nevladne organizacije, določa pogoje za podelitev statusa nevladne organizacije v javnem interesu, pravice in obveznosti teh nevladnih organizacij ter ureja evidenco organizacij s statusom nevladne organizacije v javnem interesu.

Trenutno veljavni zakon: Besedilo trenutno veljavnega zakona je dostopno na tej povezavi. Zakon je bil sprejet leta 2018, pred tem pa so bila nekatera področja, ki jih ureja zakon, urejena v drugih zakonih.

Zgodovina sprememb zakona in dejavnosti Asociacije:
• ZNOrg (2018) ODZIV ASOCIACIJE