V mesecu marcu so bili predstavniki Asociacije aktivni na več zagovorniških področjih ter so se udeležili treh srečanj s predstavniki Ministrstva za kulturo, drugih stebrov kulture in Ministrstva za javno upravo. Osrednje teme sestankov so bili predlog sprememb in dopolnitev krovnega zakona v kulturi, področje umetnostne kritike ter kakovost priprave predpisov.
Podpredsednici društva Asociacija Valentina Rajaković in Polona Torkar ter članica Upravnega odbora društva Alja Lobnik so se s predstavniki Ministrstva za kulturo 18. marca 2024 sestale na temo kritike. Sestanek je bil sklican na pobudo Asociacije, in sicer kot nadaljevanje dialoga na temo krepitve področja kritike, ki v domačem prostoru peša, predvsem z namenom, da bi se v društvu seznanili z ukrepi, ki so že uveljavljeni oz. se že pripravljajo. Ministrstvo za kulturo so na sestanku zastopali Rok Avbar, Tjaša Pureber, Blaž Mali in Barbara Koželj Podlogar.
Predstavniki ministrstva in Asociacije so k naslavljanju problematike kritike pristopili skozi razmišljanje o več komplementarnih mehanizmih v njeno podporo, in sicer je ministrstvo že predvidelo delovne štipendije za kritike, ki vrednotijo druga umetnostna področja onkraj literature, za katere pri nas že poznamo štipendije. Razpravljali smo nadalje o podpori kritiki v okviru razpisa za podporne programe, ki je predviden za jesen 2025 in bo predvidoma štirileten. Kot najpomembnejši ukrep pa zbrani vidijo mehke ukrepe, ki bi k razpiranju prostora za kritiko spodbujali izdajatelje medijev in posebej spodbujali medije, ki umetnostni kritiki namenjajo osrednje mesto.
V Asociaciji pozdravljamo, da so na Ministrstvu za kulturo prepoznali, da je umetnostno kritiko nujno posebej krepiti in razvijati ter tudi posamične ukrepe, ki jih bomo spremljali tudi pri njihovi implementaciji, saj je stanje izrazito zatečeno.
Predsednik Asociacije Uroš Veber, strokovna vodja Polona Torkar ter strokovni sodelavec za čezsektorsko zagovorništvo Anže Dolinar so se 21. marca 2025 v prostorih Ministrstva za kulturo udeležili skupne seje treh skupin za trajni dialog Ministrstva za kulturo s tremi stebri kulture – javnimi zavodi, nevladnimi organizacijami ter delavci v kulturi. Seja, ki je bila izredna, je bila sklicana na pobudo treh predsednikov dialoških skupin s pojasnilom, da je osmišljeno, da stebri kulture o spremembi ZUJIK spregovorijo v medsebojnem dialogu, česar v formaliziranem kontekstu še niso storili.
Osrednje teme, ki so bile naslovljene na seji, so bile uvedba karierne dinamike, pri čemer so zbrani odločevalce pozvali k odločnejšemu postopanju pri njenem oblikovanju in uveljavljanju, sistem, kot ga predlagajo namreč ne bo v ničemer naslovil problematike upokojevanja kulturnih delavk in delavcev. Da je problematika za generacije tik pred upokojitveno izrazita in pomeni socialno bombo, je bilo jasno izpostavljeno.
Predstavniki treh stebrov so v navezavi na samostojne delavke in delavce odprli tudi razpravo o predlogu Uredbe o minimalnem plačilu za samozaposlene v kulturi, pri čemer so javni zavodi opozorili po eni strani, da samostojne delavce pogosto že zdaj plačujejo onkraj predlagane minimalne tarife, po drugi strani pa, da že za razstavnine pogosto nimajo denarja. Predstavniki ministrstva, ki so bili sicer na temu ZUJIK zavezani k molku, saj je predlog zakona v medresorskem usklajevanju, so izpostavili, da so se zavezali kriti dodatne stroške, ki bi nastali iz naslova uveljavitve uredbe, kar so zbrani pozdravili ter pozvali k enaki odločnosti pri krepitvi socialnih pravic samozaposlenih v kulturi, predvsem v segmentu karierne dinamike, sočasno pa opozorili, da je pomembno uveljaviti tudi ukrepe, ki bodo zajezili odhajanje samozaposlenih v kulturi iz nevladnega sektorja, ki zna postati občutno manj konkurenčen. Zbrani so se dotaknili še težav z zaposlovanjem v javnih zavodih ter problematike upravljanja prostorov, kot jih misli predlog zakona.
Strokovna vodja Polona Torkar se je v imenu Asociacije kot članice Konzorcija vsebinskih mrež 21. marca udeležila tudi srečanja s predstavniki Direktorata za kakovost Ministrstva za javno upravo, natančneje sektorja za kakovost predpisov in razvojno načrtovanje, ki ga vodi dr. Til Rozman. Na njem so se predstavniki vsebinskih mrež seznanili z nalogami sektorja ter preiskali možnosti sodelovanja.