V Ljubljani je 30. 1. 2025 potekala tiskovna konferenca in predstavitev monitoringa vladnih zavez, ki ga vse od začetka mandata trenutne vlade opravlja iniciativa Glas Ljudstva, katerega članica je tudi Asociacija. Na predstavitvi smo koordinatorji strokovnih skupin iniciative predstavili ugotovitve s svojih področji in ocenili delo vlade na področjih, kjer so pred volitvami podpisali predvolilne obljube.
Rezultati monitoringa so dostopni tukaj, v grobem pa smo v iniciativi ocenili, da je vlada v letu 2024 sicer nekatere predvolilne obljube izpolnila, na splošno pa delo vlade na področju ključnih reform stagnira.
Za nami je tretje obdobje monitoringa v katerem smo delo vlade na področju kulture do novembra 2024 primerjali s predvolilnimi obljubami in ugotovitvami prejšnjega kroga monitoringa. To smo storili s pregledom sedmih ključnih vsebinskih sklopov, na katere so se na področju kulture v svojih volilnih programih osredotočile vladne stranke. Natančno poročilo celotnega monitoringa bo na voljo v prihajajočem mesecu.
Za večino predvolilnih obljub vlade lahko ugotovimo, da (še) niso izpolnjene oziroma so v izvajanju. Med glavnimi razlogi za to je dejstvo, da ključno novo zakonodajo, predvsem korenite spremembe temeljnega Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo, še čakamo. Nekateri dokumenti, kot sta na primer Nacionalni program za kulturo in nova Uredba za samozaposlene v kulturi, so bili sicer v preteklem letu sprejeti, a v vseh pogrešamo naslavljanje nekaterih najbolj perečih problematik, predvsem pa izrazito finančno podporo, ki ga sektor potrebuje in ki ga je v predvolilnih obljubah vlada zapisala.
Ocenjujemo, da je delo vlade na področju kulture sicer vsebinsko utemeljeno, vendar pomanjkljivo podprto s politično voljo. Kljub povečanju proračuna Ministrstva za kulturo delež kulture v državnem proračunu upada, kar ovira izpolnjevanje predvolilnih zavez. Pozitivni ukrepi, kot so povečanje sredstev za nevladne organizacije in razpisi za kroženje kulturnih projektov, imajo omejitve, ki zmanjšujejo vključenost nevladnega sektorja.
Do sedaj sprejeta prenova zakonodaje na področju kulturne ureditve prinaša določene izboljšave, vendar ključne reforme, na primer izboljšanje socialnega položaja za samozaposlene v kulturi, ostajajo nerealizirane. Ministrstvo sicer izboljšuje pogoje za financiranje in preglednost postopkov, a sistemska podpora samozaposlenim in kulturnim projektom še ni na obljubljenem nivoju. Dodatno skrb vzbujajo neustrezne rešitve za avtonomne kulturne prostore ter počasna digitalizacija postopkov.
Na splošno ministrstvo sicer usklajuje zakonske predloge s stroko, kar pozdravljamo, vendar so roki za javne razprave pogosto prekratki in v neustreznih terminskih obdobjih, kar zmanjšuje kakovost priprave strateških dokumentov. Pozitivno ocenjujemo, da je ministrstvo omogočilo ponovno presojo vlog za programsko in projektno financiranje, oddanih v času prejšnje vlade. Prav tako je izpolnjena zaveza, da se organizacijam, ki promovirajo sovraštvo, odvzame status organizacij v javnem interesu na področju kulture. Nov pravilnik o podeljevanju tega statusa med drugim daje večjo težo rednem preverjanju kakovosti in aktivnosti organizacij.
Sklenemo lahko, da je vlada na področju kulture, zlasti neodvisne kulture, sprejela koristne ukrepe in popravila nekatere krivice iz preteklosti. Kljub temu ključne reforme in spremembe – predvsem tiste, ki zahtevajo finančne vložke in močno politično voljo za reševanje težav nevladne kulture – še čakamo.