Odziv na strategijo razvoja NVO: zamujena priložnost za trajne spremembe

Foto: Nada Žgank / Bunker

Tako osnutek strategije razvoja NVO, kot osnutek strategije razvoja prostovoljstva, pri tem zanemarjata pomen kulturnega sektorja, posebno njegov potencial za naslavljanje nekaterih najbolj perečih družbenih problemov. V strategiji za razvoj prostovoljstva kultura, kot področje delovanja prostovoljskih organizacij, sploh ni omenjena.

V Društvu Asociacija smo preučili osnutek strategije razvoja nevladnih organizacij (NVO) v Republiki Sloveniji do leta 2030, ki so ga pripravili na Ministrstvu za javno upravo in ugotavljamo, da kljub določenim pozitivnim vidikom strategija ne naslavlja ključnih izzivov, s katerimi se sektor srečuje. Snovalci strategije so se osredotočili na infrastrukturo in digitalizacijo, spregledali pa so nujne vsebinske spremembe, kot so krepitev ugleda NVO v družbi, stabilnost financiranja in sistemsko vključevanje nevladnega sektorja v procese oblikovanja politik.

ODZIV NA STRATEGIJO

Po prebranem osnutku strategije razvoja nevladnih organizacij v Republiki Sloveniji do 2030 za začetek ugotavljamo, da je ta, kljub ustrezni identifikaciji težav in analizi stanja NVO, žal premalo ambiciozen. Poleg že delujočih mehanizmov osnutek ne uvaja bistvenih sistemskih novosti, ki bi okrepile delovanje sektorja. Strategija se poudarjeno naslanja na krepitev infrastrukture, digitalizacijo in krepitev IKT kompetenc, ne odgovarja pa ustrezno na vsebinske potrebe sektorja in temeljni izziv, ki je krepitev ugleda sektorja v splošni javnosti. Posebej ob tem izpostavljamo potrebo po večji odgovornosti resornih ministrstev pri izvajanju ukrepov, zlasti na področjih, kjer NVO prevzemajo izvajanje javnih služb in zapolnjujejo vrzeli v sistemu. Sedanji predlog strategije ne predvideva dovolj konkretnih ukrepov in finančne podpore, ki bi zagotavljali trajnostno podporo sektorju.

Kot zagovorniška organizacija za neodvisno kulturo opozarjamo, da strategija povsem zanemarja pomen kulturnega sektorja pri razvoju civilne družbe, demokratičnosti in družbene inkluzije. NVO na področju kulture imajo ključno vlogo pri odpiranju prostorov za javno razpravo, ustvarjanju modelov sodelovanja in krepitvi aktivnega državljanstva. Pričakujemo, da bo strategija prepoznala pomen kulturnih NVO in zagotovila njihovo vključitev v ukrepe za krepitev sektorja.

Zaskrbljujoče je, da strategija predvideva prenos obveznosti financiranja predvsem na Sklad za NVO, ne da bi predvidela dodatna sredstva za njegovo okrepitev. To pomeni, da bodo nevladne organizacije še naprej soočene s pomanjkanjem stabilnih virov financiranja, kar ogroža njihovo dolgoročno delovanje. Predlagamo, da se strategija osredotoči na vzpostavitev trajnostnega financiranja, ki ne bo temeljilo zgolj na razpisnih sredstvih, temveč bo zagotavljalo stabilne in predvidljive vire.

Društvo Asociacija poziva k dopolnitvi strategije z bolj ambicioznimi in konkretnimi ukrepi, ki bodo dejansko izboljšali pogoje za delovanje NVO. Ključni poudarki, ki jih je treba nasloviti, so:

  • Krepitev ugleda NVO v družbi in izboljšanje pogojev za njihovo delovanje,
  • Večja odgovornost resornih ministrstev pri izvajanju ukrepov,
  • Priznanje pomena NVO na področju kulture in njihova ustrezna vključitev v strategijo,
  • Zagotovitev trajnostnega in stabilnega financiranja za celoten sektor.

Nevladne organizacije so ključen akter pri razvoju odprte in demokratične družbe. Pričakujemo, da bo strategija odražala to dejstvo in zagotovila pogoje, ki bodo NVO omogočali stabilno in učinkovito delovanje v prihodnosti.

Ob koncu želimo pripomniti še, da nas v Asociaciji preseneča, da v sestrskem Osnutku strategije razvoja prostovoljstva (št.: EVA 2024-3130-0044), kultura kot področje, v katerem delujejo številne prostovoljske organizacije, ki so po svoji številčnosti pri nas na tretjem mestu, sploh ni omenjena. Po našem mnenju bi morala soditi med prednostna področja, saj lahko bistveno vpliva na prepoznane družbene izzive. 

V Asociaciji smo hkrati mnenja, da bi na več mestih aktivneje v izvrševanje ukrepov in ciljem morali vključevati resorna ministrstva, JZ in CSD, katerih dejavnosti in izvrševanje poslanstva se pogosto močno opirajo na prostovoljstvo. Sorodno kot osnutek strategije razvoja NVO tudi osnutek strategije razvoja prostovoljstva ocenjujemo kot premalo ambiciozen ter brez bistvenih razvojnih elementov, osnovna pomanjkljivost strategije pa tudi v tem primeru ostaja odsotnost ukrepov, ki bi zagotavljala dodatna sredstva za sklad NVO.

Deli