Osnovno poslanstvo ustvarjalk in ustvarjalcev je ustvarjalnost, a da bi poklicanost lahko nemoteno opravljali, je bistveno, da razumete pritikline upravljanja s statusom in pogoje, na osnovi katerih vam Republika Slovenija lahko prizna pravico do plačila prispevkov za socialno varnost iz državnega proračuna. Prvi od pogojev je, da vaše delo organ prepozna za izjemnega pomena za slovensko kulturo, drugi pa, da na podlagi vaših dohodkov presodi, da vam dohodkovni položaj ne zagotavlja normalnih pogojev za delo. Dohodkovni prag, ki ga vsako leto z uredbo določi vlada in je za leto 2023 določen na 20.905,61 EUR, imenujemo cenzus. Na enem mestu smo zbrali vse ključne informacije, ki vam bodo pomagale oceniti, ali ste ga morebiti presegli.
Tudi v cenzus se z določenimi izjemami vštevajo vsi dohodki, ki so po Zakonu o dohodnini obdavčeni z dohodnino. Če poenostavimo, so z dohodnino načeloma obdavčeni vsi prihodki fizičnih oseb, ki so povezani s posameznikovim delom (plača, denarno nadomestilo v času brezposelnosti, dohodki prek avtorskih, podjemnih in študentskih pogodb, dohodki iz naslova dejavnosti), medtem ko prihodki zasebne narave (dediščina, darilo prijatelja/sorodnika) z dohodnino niso obdavčeni (in se posledično ne vštevajo v cenzus). V cenzus pa se za razliko od obdavčevanja po Zakonu o dohodnini ne vštevajo:
– dohodki iz naslova delovnih štipendij in kulturnih žepnin ministrstva, delovnih štipendij Javne agencije za knjigo, delovnih štipendij iz naslova knjižničnega nadomestila ter drugih primerljivih umetniških štipendij;
– dohodki iz naslova nagrad na področju kulture;
– obvezni prispevki za socialno varnost (ki ste jih plačali sami ali so bili plačani iz državnega proračuna).
Samozaposleni v kulturi pa se pogosto sprašujejo, koliko točno lahko še zaslužijo, da ne presežejo cenzusa. Pri tem je potrebno razumeti, da organ izpolnjevanje dohodkovnega cenzusa ugotavlja vsako tekoče leto na podlagi povprečja dohodkov iz preteklih zadnjih treh let. Dohodek se ugotavlja na podlagi odločb o odmeri dohodnine oziroma davčnih obračunov akontacij dohodnine od dohodka iz dejavnosti, ki so bili podlaga za odločbo o odmeri dohodnine, in drugih davčnih odločb ter podatkov iz obračunov davčnega odtegljaja za pretekla zadnja tri leta. Izplačilo prispevkov za socialno varnost lahko tako uveljavljajo zgolj tisti samozaposleni s priznano pravico do plačila prispevkov za socialno varnost iz državnega proračuna, katerih povprečni dohodek v zadnjih treh (koledarskih in davčnih) letih ne presega zneska 20.905,61 EUR bruto oz. katerih skupni dohodki v preteklih treh letih niso presegli zneska 62.716,83 EUR. Bolj podrobno smo o tem, pisali v članku Kaj se všteva v cenzus?.
Obenem se samozaposleni v kulturi lahko znajdejo v situaciji, ko na podlagi izračuna triletnega povprečja plačanih honorarjev presežejo dohodkovni cenzus, kar pomeni, da niso več upravičeni do pravice plačila prispevkov za socialno varnost s strani Ministrstva za kulturo. Kaj se zgodi v tem primeru je podrobneje pojasnjeno v objavi Preseganje cenzusa in vračanje prispevkov. Velja hkrati opozoriti, da bo ministrstvo lahko ugotovilo, da vam pravica do plačila prispevkov iz državnega proračuna, ker ste presegli cenzus, ne pripada lahko tudi šele konec prve polovice novega koledarskega leta, ko bo na podlagi vaših davčnih obračunov te podatke pridobilo od Finančne uprave Republike Slovenije. Vse do tega trenutka vam bo tako prispevke plačevalo, ter jih boste morali, če dohodkovnemu pogoju za podelitev pravice v aktualnem koledarskem ne ustrezate več, državi vrniti. V izogib tovrstnim zapletom, ki lahko za samozaposlene v kulturi predstavljajo hudo finančno breme, v društvu svetujemo, da ustrezanje pogoju preverite že pred koncem leta, ko je mogoče še ukrepati, tudi obvestiti organ, da zaradi neizpolnjevanja dohodkovnega pogoja prevzemate obveznosti plačevanja prispevkov ali premislite, če je vpis v razvid za vašo ustvarjalnost še primerna oblika zaposlitve.
Če pa se samozaposlenim v kulturi ponudi denimo možnost zaposlitve za določen čas, dobijo projekt v tujini, postanejo študenti ali pa se jim pripeti osebna ali družinska zdravstvena neprilika in zaradi predvidene začasnosti tega stanja ne želijo izgubiti pridobljene pravice do plačila prispevkov za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, obvezno zdravstveno zavarovanje ter starševsko varstvo in zavarovanje za primer brezposelnosti iz državnega proračuna Republike Slovenije lahko upravičenec zaprosi za mirovanje pravice do prispevkov za socialno varnost. Kako to storiti smo pisali v prispevku Mirovanje pravice do prispevkov.