Skrb, negovanje je splošna človeška potreba, ki je vse prepogosto spregledana in podcenjena. Prav to je vodilo konference Beyond the Obvious 2023, ki se je osredotočila na koncept nege v kulturi. Nega kot družbeni koncept, ki temelji na empatičnih in hvaležnih interakcijah, prinaša preobrazbeni potencial za ustvarjanje bolj sočutne in medsebojno povezane družbe.
Na srečanju Handle with Care | Culture for Social Well-being so udeleženci in udeleženke skupaj raziskali pomen nege kot etične in politične obveznosti za našo družbo ter vlogo, ki jo pri tem lahko igrajo kultura in kulturni delavci. Sočasno je razprava tekla o izsledkih glede vloge kulture pri izboljšanju zdravja in dobrega počutja.
Manifest Elefsina je zamisel o kulturi nege in služi kot poziv umetnikom, kulturnim organizacijam in strokovnjakom, naj sprejmejo politiko in etiko nege kot temeljni element našega skupnega dela. Če nego postavimo v središče svojih praks, lahko spodbujamo dobro počutje, preoblikujemo družbo ter ustvarimo bolj pravičen in enakopraven svet.
Manifest v slovenskem prevodu lahko v celoti preberete spodaj, v angleškem jeziku pa na tej povezavi.
Handle with care: Oblikovanje kulture negovanja
Manifest Elefsina
Kultura negovanja
Ob priznavanju preobrazbene moči kulture in njenega potenciala za oblikovanje bolj sočutnega in vključujočega sveta se spodaj podpisani združujemo pod okriljem kulture skrbi in negovanja. Ta manifest je poziv umetnikom, kulturnim organizacijam in strokovnjakom, naj sprejmejo politiko in etiko skrbnosti kot temeljni element našega skupnega dela.
Trdno smo prepričani, da je skrb, negovanje univerzalna človeška potreba, ki je prepogosto spregledana in podcenjena. Skrb, nega kot družbeni koncept, ki temelji na empatičnih in hvaležnih interakcijah, ima transformativni potencial za ustvarjanje bolj sočutne in medsebojno povezane družbe.
Zato prevzemamo odgovornost, da se zavzemamo za skrb kot temelj naših prizadevanj, da premagujemo družbene vrzeli, spodbujamo solidarnost in se spopadamo s prevladujočimi neenakostmi, ki pestijo naše skupnosti. Z dajanjem prednosti skrbi in negovanju si zamišljamo svet, v katerem lahko uspevajo empatija, sočutje in občutek medsebojne povezanosti.
Eleusis 2023: Duh prostora
Starodavno mesto Eleusis, eno najpomembnejših svetih mest antike, dom eleuzinskih misterijev, Demetre, Hada in Persefone, je odlično izhodišče za ta manifest. Perzefonin spust v temo in poznejša preobrazba sta navdih za njegove avtorje, ki so črpali iz prispevkov 185 udeležencev konference Beyond The Obvious 2023 ‘Handle With Care – Culture for Social Well-Being’ v grški Elevsini.
Z vključevanjem skrbnosti in nege v naše pripovedi, sprejemanjem raznolikosti, spodbujanjem vključevanja in krepitvijo glasov manj reprezentiranih skupin sejemo semena empatije in spodbujamo družbo, v kateri se vsak posameznik počuti cenjenega, podprtega in opolnomočenega za uspeh.
Skrbeti pomeni ukrepati
Izvajanje politike in etike skrbstva in nege zahteva od kulturnih organizacij premišljene in namerne strategije. Izjavljamo svojo neomajno predanost prizadevanjem za kulturo negovanja. Skupaj si predstavljamo prihodnost, v kateri je skrb vodilna sila, ki oblikuje našo skupno usodo.
Odločno si moramo prizadevati, da bi se spopadli s številnimi izzivi našega časa:
I. Skrb za podnebje
Ljudje se zavedamo svoje medsebojne povezanosti z vsemi drugimi živimi bitji in zapleteno mrežo sistemov, ki vzdržujejo življenje na našem planetu. Naša današnja dejanja oblikujejo pot prihodnjim generacijam, naša zmožnost preoblikovanja sveta pa nas je pripeljala do kritičnega trenutka. Podnebna kriza ni le kriza znanosti, tehnologije ali finančnih sredstev, temveč tudi kriza skrbnosti. Da bi preprečili katastrofo, mora biti skrb v ospredju naših prizadevanj, ki presegajo meje od osebnih do globalnih. Kultura je ključni vir za to globalno skrbstveno delo, saj zagotavlja temelje za preobrazbeno delovanje. S spodbujanjem nadnacionalnih institucij, zavezništev in mrež, ki temeljijo na soodvisnosti in demokraciji, lahko izvajamo politiko skrbi in nege na globalni ravni.
Kot Culture Action Europe smo zavezani prizadevanjem za regenerativno prihodnost v svetu, ki bo zmožen vzdrževati in hraniti vse oblike življenja.
S spodbujanjem okoljske zavesti prek kulturnih izrazov lahko spodbujamo globalno skrb za planet in navdihujemo lokalne kolektivne ukrepe za okoljsko trajnost.
S sprejemanjem trajnostnih praks in zagovarjanjem podnebnih ukrepov lahko naše kulturne organizacije dajejo zgled.
S ponovnim odkrivanjem izjemnih časovnih in prostorskih razsežnosti, v katerih so se razvili naš planet in vrste, ponovno odkrivamo našo skupno odgovornost pri skrbi za svet, ki ga bomo zapustili prihodnjim generacijam.
II. Skrb in meje
Zavedamo se, da nas vse oblikujejo medsebojne odvisnosti – naše preživetje in uspeh sta vedno odvisna od drugih. Politika skrbnosti mora priznati izzive naše skupne odvisnosti, nam zagotoviti občutek naše skupne človeškosti, nam omogočiti, da se soočimo s skupnimi strahovi, in nam dati sposobnost, da sprejmemo zapletenost naših človeških interakcij.
Če se zavedamo sedanjih izzivov okoljske trajnosti, ki jih prinaša naša mobilnost, ne smemo nikoli nehati prestopati meja, ne smemo nikoli nehati gojiti povezav in ne smemo nikoli nehati odstranjevati ovir, če si želimo predstavljati svet, v katerem skrb in negovanje ne poznata meja.
Kot Culture Action Europe smo zavezani k spreminjanju zgodbe in si mobilnost predstavljamo kot projekt sam po sebi z nadaljnjim spodbujanjem razumevanja, empatije in čezmejnega dialoga.
Z ustvarjanjem prostorov, ki slavijo raznolikost, lahko zagotovimo, da se slišijo tudi najšibkejši glasovi, ter tako kljubujemo ksenofobiji in diskriminaciji.
S podpiranjem tistih, ki bežijo z območij spopadov, zatiranja in cenzure, gojimo kulturo skrbnosti, ki varuje vse glasove, ohranja različne izraze in bogati naše družbe.
Z zagovarjanjem kulture skrbnosti, nege, ki presega fizične in ideološke meje, izzivamo razdiralno naravo naših meja in sprejemamo potrebo po gibanju prek meja kot bistveni del našega dela umetnikov, raziskovalcev, aktivistov in organizatorjev. Verjamemo, da je ta sposobnost omogočanja dostopa in omogočanja dostopa, deljenja in povezovanja temelj našega skupnega evropskega projekta in neizčrpen vir navdiha.
III. Skrb za skupne dobrine
Skupne dobrine so področje materialnih in nematerialnih virov, ki so bistveni za reprodukcijo življenja. Kulturna dediščina, znanje in viri so bistveni del teh skupnih dobrin, ki jih je treba prav tako varovati in deliti kot živ izraz položaja človeštva v svetu. Ob soočanju z nujnimi okoljskimi in družbeno-gospodarskimi izzivi moramo vzpostaviti oblike upravljanja, procese in etiko za zaščito in skrb za skupne dobrine.
Zavedamo se, da imajo kulturne organizacije posebno odgovornost pri ohranjanju in spodbujanju naših kulturnih dobrin ter zagotavljanju pravičnega dostopa in sodelovanja.
Zavedamo pa se tudi, da mora ta odgovornost segati daleč prek meja, v katere je vpisana naša materialna in nematerialna dediščina. Vključevati mora naše družbene in gospodarske dobrine ter naše prizadevanje za bolj skrbno in demokratično družbo.
Culture Action Europe ima ključno vlogo pri spodbujanju skrbnosti za skupne dobrine z zagovorništvom, podpiranjem oblikovanja politik in krepitvijo pobud.
S spodbujanjem sodelovanja, delitvijo virov in negovanjem kolektivnega lastništva lahko zgradimo odporne kulturne ekosisteme, ki dajejo prednost negovanju, skrbi in trajnosti.
Z zagotavljanjem virov in širjenjem javnih prostorov kot skupnega premoženja, dostopnega vsem, lahko spodbujamo družabnost, medsebojne povezave in ponovni vzpon skupnostnega življenja.
IV. Skupnosti skrbnosti
Neusmiljeno pospeševanje nas že desetletja sili v skrajne oblike individualizma in tekmovalnosti ter nas sili v hiter tempo in osamljenost.
Za premagovanje tega je ključnega pomena odpravljanje ovir in neravnovesij moči, ki skupnostim in posameznikom preprečujejo, da bi se počutili dobrodošli v kulturnih organizacijah.
Skupnosti so v središču skrbnosti, kultura pa ima lahko osrednjo vlogo pri spodbujanju teh vključujočih in podpornih mrež. Kulturne organizacije ustvarjajo odporne skupnosti, ki odpravljajo neenakosti in z vključevanjem, sodelovanjem, medgeneracijsko skrbjo in solidarnostjo povzdigujejo marginalizirane glasove.
Culture Action Europe si prizadeva, da bi tudi sama postala prava skupnost skrbnosti s povezovanjem široke mreže organizacij, umetnikov, strokovnjakov in raziskovalcev na podlagi skupne vizije o osrednjem mestu kulture v našem evropskem projektu.
S prizadevanji za odpiranje prostorov in institucij vsem skupnostim, s spreminjanjem prostorov, ki se vsakodnevno uporabljajo, in skupnostnih prireditev v umetniške in kulturne prostore lahko odpravimo ovire med institucijami in njihovim občinstvom.
Z vrednotenjem kulturnih bogastev in umetniške produkcije skupnosti lahko javne prostore spremenimo v skupne prostore, ki spodbujajo povezanost in solidarnost, zagotavljajo oprijemljive priložnosti za povezovanje in medsebojno pomoč, poglabljajo demokracijo ter spodbujajo splošno blaginjo posameznikov in skupnosti.
Tako, da presežemo preproste, a zavajajoče rešitve in se namesto tega vključimo v aktivno sodelovanje skupnosti, dejavno prisluhnemo, povežemo in naredimo vidne pogosto spregledane člane družbe ter prikrajšanim skupnostim zagotovimo dejanski dostop in priložnosti.
S poslušanjem, mentorstvom in povezovanjem naših članov med seboj in s širšim svetom.
V. Skrb in duševno zdravje
Zavedamo se, da imamo trenutno izredne razmere na področju duševnega zdravja, ki so se še poslabšale zaradi pandemije COVID-19. Kulturne organizacije so ključnega pomena pri sprožanju odprtih in osvobajajočih pogovorov o našem počutju, spodbujanju ozaveščenosti o duševnem zdravju ter zagotavljanju varnih prostorov za samoizražanje, povezovanje in zdravljenje.
S prednostnim obravnavanjem skrbi za duševno zdravje in spodbujanjem socialne kohezije s kulturnim udejstvovanjem lahko prispevamo k družbi, ki ceni in podpira individualno in kolektivno blaginjo. Kultura ima dejansko bistveno vlogo pri obravnavi slabega duševnega zdravja, in sicer ne le kot dodatek k obstoječim medicinskim zdravljenjem, temveč kot dokazano učinkovit samostojen odziv na zdravstveno oskrbo.
Culture Action Europe se še posebej zavzema za aktivno vlogo kulture in umetnosti pri preprečevanju in zdravljenju duševnih motenj.
S tesnim sodelovanjem z zdravstvenimi delavci in zdravstvenimi ustanovami lahko kulturni delavci in organizacije povezujejo ta dva svetova ter spodbujajo nove prakse negovanja in skrbnosti tam, kjer so najbolj potrebne.
Poleg tega lahko šole in mladinske organizacije z vključevanjem ustvarjalnosti, samoizražanja in socialne povezanosti spodbujajo kulturo skrbnosti, ki spodbuja dobro počutje in duševno zdravje že od zgodnjega otroštva ter tako preprečuje nastanek številnih težav z duševnim zdravjem pri celi generaciji.
Vključevanje kulture skrbnosti v naše izobraževalne sisteme bi spremenilo današnje neravnovesje med preprečevanjem in zdravljenjem, odpravilo stigmatizacijo duševnega zdravja in olajšalo trpljenje neštetih posameznikov v naših prihodnjih skupnostih.
S prednostnim obravnavanjem oskrbe duševnega zdravja, spodbujanjem sodelovanja med kulturnim in zdravstvenim sektorjem ter vključevanjem duševne blaginje v izobraževanje lahko zgradimo družbo, ki ceni duševno zdravje posameznika in skupnosti ter izkorišča transformativno moč kulture za blaginjo vseh.
VI. Skrb za mlade
Mladi si zaslužijo kulturo skrbnosti, ki jih spodbuja in opolnomoča ter priznava njihovo sposobnost, potencial in osrednji pomen njihovega duševnega blagostanja. Kulturne organizacije morajo dati prednost njihovim potrebam in željam ter sprejeti model ustvarjanja za naše mlade, z njimi in za njih pod njihovimi lastnimi pogoji.
S spodbujanjem medgeneracijskega dialoga ter zagotavljanjem prostorov za soustvarjanje in soodločanje v okolju, v katerem lahko uspevajo tako mladi kot starejše generacije, lahko gojimo odporne skupnosti ter vzgajamo umetnike, občinstvo in kulturne delavce prihodnosti.
Culture Action Europe se zaveda, da je zavezanost kulturi skrbnosti za mlade edini način, da se približamo boljši in bolj trajnostni prihodnosti.
Ta zaveza bi morala vključevati ponovno osredotočenost na medgeneracijski dialog, ki bi postal temeljna in standardizirana praksa v kulturnih praksah in institucijah.
Ta zaveza bi morala mobilizirati najširši možni krog skrbi ter spodbuditi institucije, umetnike in strokovnjake, da prepoznajo eksistencialni izziv sodelovanja s svojim prihodnjim občinstvom, umetniki in strokovnjaki.
VII. Nega kulturnega dela
Za vzpostavitev pristne kulture skrbstva morajo kulturne organizacije dajati zgled. V svojih ustanovah moramo izvajati politiko in etiko nege in skrbnosti, izzivati obstoječe strukture in z aktivnim sodelovanjem gojiti kulturo skrbnosti. Z vrednotenjem dobrega počutja kulturnih delavcev, delitvijo pristojnosti odločanja in zagotavljanjem podpore njihovemu poklicnemu razvoju ustvarjamo trajnostni in uspešni kulturni sektor.
Culture Action Europe je bila vsa leta neomajen glas v obrambi našega sektorja kot celote ter naših delavcev, strokovnjakov in umetnikov kot še posebej ranljivega področja.
Podvojili bomo ta prizadevanja in zagotovili, da kultura skrbnosti pomeni pravično plačilo, varne delovne pogoje, svobodo pred zlorabami moči in nasiljem na podlagi spola, pravičen dostop do njihovega poklicnega razvoja in ustrezno podporo zanj ter da lahko le z delitvijo moči odločanja zgradimo trdne in odporne institucije in prakse.
Z deljenjem znanja in naših mrež odpiramo nove poti za pomembne spremembe z ukrepanjem, zagovorništvom in samoorganiziranjem ter našim delavcem, umetnikom in strokovnjakom omogočamo, da načrtujejo, gradijo in končajo uspešno poklicno pot.
Z vrednotenjem dobrega počutja kulturnih delavcev in priznavanjem zahtevnosti več disciplin in praks zagotavljamo ustrezno podporo umetnikom, izvajalcem in strokovnjakom pred, med in po tem, ko zapustijo prizorišče, ter tako skrbimo za trajnostni in uspešni kulturni sektor, ki bogati družbo.
VIII. Zagotavljanje skrbnosti
Kot skrbniki smo v partnerstvu z našimi skupnostmi skrbniki preteklosti, sedanjosti in prihodnosti naših družb. Prevzemamo vlogo pripovedovalca zgodb ter osmišljamo naš kolektivni spomin in umetniške izraze. Gre za daljnosežno odgovornost, ki oblikuje, kako dojemamo sebe in svoje mesto v svetu.
Kot takšni smo odgovorni, da v svoje pripovedi vnesemo skrb. S povezovanjem različnih perspektiv, z raziskovanjem novih povezav in s krepitvijo premalo zastopanih glasov postane kuratorstvo sredstvo za spodbujanje vključevanja, spoštovanja in dialoga ter orodje za sejanje semen skrbstva. S spodbujanjem kulture skrbi gojimo družbo, v kateri se vsak posameznik počuti cenjenega, podprtega in opolnomočenega za uspeh – vsak od nas je umetniško delo v nastajanju.
Za organizacijo Culture Action Europe zagotavljanje skrbnosti daje prednost vrednotam empatije, povezanosti in razumevanja, saj v središče naših zgodb postavlja človekovo dostojanstvo in delovanje. Poslušati moramo, da lahko sprejemamo, razmišljamo in se odzivamo.
Kulturni sektor mora svoje poslanstvo opredeliti s pomenom za svojo skupnost – in ta pomen meriti z živim dialogom v njej.
Odpreti moramo vrata in srca drugim, ustvariti varne prostore za ustvarjalno eksperimentiranje, graditi institucije in prakse, ki so dovolj sposobne in prožne, da prepoznajo in zagotovijo širše oblike skrbstva na vseh ravneh družbenega življenja, ter razumeti, da imamo kot ljudje omejitve in da je naša ranljivost lahko tudi moč.
Poziv k ukrepanju
Če v središče svojih dejavnosti postavimo skrb, postavimo nego, lahko spodbujamo dobro počutje, preoblikujemo družbo ter ustvarimo bolj pravičen in enakopraven svet. Skupaj lahko s pomočjo kulture gojimo politiko in etiko skrbnosti ter si utiramo pot v trajnostno, sočutno in medsebojno povezano prihodnost.
To zavezo je treba prenesti v konkretne politike in pobude na vseh ravneh političnega udejstvovanja organizacije Culture Action Europe, pa naj bo to na lokalni, nacionalni ali evropski ravni.
Vabimo kulturne delavce, organizacije, oblikovalce politik, mislece, raziskovalce, aktiviste in umetnike, da se nam pridružijo pri ponovnem premisleku o izzivih našega časa.
Znova moramo ustvariti podobo o vlogi kulture pri oblikovanju naše prihodnosti.