Ministrstvo za kulturo je ob koncu preteklega meseca pričelo z oblikovanjem delovnih skupin za vsebinsko analizo prečnih politik in pripravo ukrepov za potrebe prenove Resolucije o nacionalnem programu za kulturo (NPK) ter spremljajočega akcijskega načrtu, za katere so bila izhodiščna točka regijski posveti, ki jih je v mesecu marcu in aprilu ministrstvo izvedlo v dvanajstih regijskih središčih po celotni Sloveniji.
Delovne skupine, ki jih sestavlja široka vrsta deležnikov, aktivnih v polju kulture in širše, so bile ustanovljene za deset različnih prečnih področij. Med njihovimi člani in članicami delovnih so tudi predstavniki in predstavnice društva Asociacija ter organizacij, ki so članice društva.
Krepitev zmogljivosti in podpornega okolja v kulturi:
- Anja Zorko (Center za kreativnost),
- Polona Torkar (Asociacija),
- Tia Čiček (ŠKUC),
- Emilija Kastelic (CNVOS),
- Goran Završnik (Zavod za kulturo Kamnik),
- Tina Cigler (Društvo za razvijanje prostovoljnega dela Novo mesto),
- Aljaž Vindiš (oblikovalec),
- Peter Baroš (Ministrstvo za kulturo),
- Mojca Jan Zoran (Ministrstvo za kulturo),
- Tadej Meserko (Ministrstvo za kulturo).
Med vrsto premislekov smo predstavniki neodvisnega sektorja v okviru skupine kot prednostni ukrep izpostavili še dodatno krepitev z Zakonom o NVO usklajenega podpornega okolja skozi krovni zakon v kulturi in z močno povišanimi sredstvi za skupne programe, prav tako ključno pa vidimo, da skozi vrsto ukrepov država dodatno spodbuja strokovni razvoj poklicev in področjih umetniškega in kulturnega udejstvovanja.
Novi modeli upravljanja v kulturi:
- Urška Brodar (Slovensko mladinsko gledališče),
- Zdenka Badovinac (Muzej sodobne umetnosti Zagreb),
- Rok Vevar (samozaposlen v kulturi),
- Jana Babšek (Tržiški muzej),
- Blaž Peršin (Mestni muzej Ljubljana),
- Bogomir Kovač (Ekonomska fakulteta, Univerza v Ljubljani),
- Jure Novak (Prešernovo gledališče Kranj),
- Kim Komljanec (Ministrstvo za kulturo),
- Barbara Koželj Podlogar (Ministrstvo za kulturo),
- Tjaša Pureber (Ministrstvo za kulturo).
Teme, ki so jih v okviru delovne skupine mdr. odprli, so višja fleksibilnost financiranja, debirokratizacija ter višja avtonomija programskega odločanja, poseben poudarek pa je namenjen tudi sodelovanju med različnimi sektorji oz. deležniki v kulturi.
Zeleni prehod znotraj kulture:
- Gaja Mežnarič Osole (Društvo Trajna),
- Marko Peterlin (iPOP),
- Jonas Sonneschein (Umanotera),
- Maja Vardjan (Muzej za arhitekturo in oblikovanje),
- Goran Milovanović (Galerija Božidarja Jakca Kostanjevica),
- Matevž Luzar (samozaposlen v kulturi),
- Maša Klavora (Ustanova Poti miru v Posočju),
- Matevž Čelik Vidmar (Ministrstvo za kulturo),
- Špela Spanžel (Ministrstvo za kulturo),
- Rok Avbar (Ministrstvo za kulturo).
Razmisleki delovne skupine so široki, a so se v izhodiščnih premislekih nagibali v smeri povišane potrebe po krepitvi družbene strukture za zeleni prehod, mdr. skozi stabilizacijo financiranja trajnostno naravnanih kulturnih vsebin in iniciativ, pa tudi ozaveščanja in razvoja znanj, pa tudi potrebe na ravni infrastrukture niso izostale.
Razvoj občinstev v kulturi:
- Alma R. Selimović (Bunker),
- Gaja Kos (samozaposlena v kulturi),
- Adela Železnik (Moderna galerija in Muzej sodobne umetnosti Metelkova),
- Samo Seničar (Kino Union Celje),
- Saša Šepec (Zavod Novo mesto),
- Martina Malešič (Filozofska fakulteta),
- Ana Petrovčič (Cankarjev dom),
- Mihael Kelemina (Ministrstvo za kulturo),
- Nataša Bucik (Ministrstvo za kulturo),
- Rok Avbar (Ministrstvo za kulturo).
Digitalizacija in debirokratizacija v kulturi:
- Jurij Krpan (Kapelica),
- Marko Grobelnik (IRCAI – Center za umetno inteligenco),
- Matjaž Požlep (Art Rebel 9),
- Mateja Kos Zabel (Narodni muzej),
- Martin Horvat (Mestni muzej Ljubljana),
- Aleš Završnik (Pravna fakulteta),
- Jernej Kaluža (strokovna komisija za medije na Ministrstvu za kulturo),
- Peter Baroš (Ministrstvo za kulturo),
- Sonja Hiti Ožinger (Ministrstvo za kulturo),
- Tadej Meserko (Ministrstvo za kulturo).
Glavne vsebine razmisleka delovne skupini so se osredotočale predvsem na prenovo razpisnih mehanizmov, optimizaciji, kvalitetni prenovi in digitalizaciji slednjih ter preko tega naslovili tudi mnogotere rešitve za debirokratizacijo dotičnih postopkov in obstoječih sistemov.
Dostopnost kulture:
- Borut Jerman (PiNA – Kulturno Izobraževalno Društvo),
- Petra Rezar (Društvo učiteljev gluhih Slovenije),
- Barbara Pokorny (Festival Velenje),
- Vesna Horžen (Združenje knjižnic),
- Tonček Kregar (Muzej novejše zgodovine Celje),
- Tanja Hladnik (Kino Otok),
- Klavdija Kotar (JSKD Novo mesto),
- Nina Ukmar (Ministrstvo za kulturo),
- Špela Spanžel (Ministrstvo za kulturo),
- Tjaša Pureber (Ministrstvo za kulturo).
V sklopu delovne skupine so člani in članice poleg dostopnosti kulturnih vsebin za različne družbene skupine naslovili tudi teme geografske dostopnosti, prilagoditve infrastrukture izven mestnih in regijskih centrov ter splošne decentralizacije kulturnih vsebin in prostorov.
Pogoji dela, delavske pravice, enakost spolov v kulturi:
- Manca G. Renko (Filozofska fakulteta),
- Vesna Bukovec (samozaposlena v kulturi),
- Miha Satler (Asociacija),
- Natalija Polenec (Slovenski etnografski muzej),
- Borut Bategelj (Zgodovinski arhiv Celje),
- Marko Hribernik (SNG Opera Ljubljana),
- Iva Babič (Društvo združenje umetnikov Slovenije, Društvo slovenskih avdiovizualnih igralcev),
- Kim Komljanec (Ministrstvo za kulturo),
- Mihael Štrukelj (Ministrstvo za kulturo),
- Tjaša Pureber (Ministrstvo za kulturo).
V sklopu delovne skupine so člani in članice naslovile v sklopu zelo širokega obravnavanega polja nujne potrebe razvoja različnih spodbud za vse delavce in delavke, razviti sisteme kvalitetne ter dolgoročne rešitve karierne dinamike za tiste, ki delujejo na tem področju, zagotoviti uvedbo minimalnih postavk ter sisteme spoštovanja slednjega in nenazadnje krepitev socialnega položaja. Ob tem je skupina predlagala tudi različne možne rešitve za zagotavljanje enakosti spolov, preprečevanje spolnega nasilja na področju kulture ter možnostih izobraževanja in opolnomočenja za preprečevanje pojavov in širjenja spolnega nasilja v različnih institucijah in organizacijah na področju kulture.
Zdravje in dobro počutje v kulturi:
- Anita Koleša (JSKD Šentjur),
- Dragana Alfirević (Nomad Dance Academy Slovenija),
- Alen Jelen (RTV Slovenija),
- Sonja Bezjak (Muzej norosti Trate),
- Živa Jurančič (Kinodvor),
- Urška Jež (Mesto žensk),
- Kristina Simončič (Galerija Božidarja Jakca Kostanjevica),
- Marko Sraka (Ministrstvo za kulturo),
- Nataša Bucik (Ministrstvo za kulturo),
- Tadej Meserko (Ministrstvo za kulturo).
Razmisleki skupine so izjemno široki, na njej pa so mdr. odpirali vprašanja dostopnosti, ki ni zgolj fizična, temveč tudi senzorna, izrazito pa so izpostavili pomembnost medresorskega povzovanja, oblikovanja skupne terminologije, subvencioniranja programov in iniciativ na področju, ter poudarili, da je bistvena sestavina področja tudi zdravje ustvarjalcev in kulturnih delavcev, ter vseh na delovnih mestih.
Mednarodno povezovanje v kulturi:
- Tanja Kos (Motovila),
- Stojan Pelko (EPK Nova Gorica),
- Tina Smrekar (Društvo animiranega filma Slovenije),
- Tamara Bračič Vidmar (Bunker),
- Yasmin Martin Vodopivec (strokovna komisija na Ministrstvu za kulturo),
- Andreja Hribernik (Kunsthaus Graz),
- Tibor Mihelič Syed (Slovensko mladinsko gledališče),
- Dušan Dovč (MGLC Švicarija),
- Mihael Kelemina (Ministrstvo za kulturo),
- Sonja Kralj (Ministrstvo za kulturo),
- Rok Avbar (Ministrstvo za kulturo).
Delovna skupina za področje infrastrukture v kulturi:
- Uršula Cetinski (Cankarjev dom),
- Anja Planišček (Fakulteta za arhitekturo),
- Zaš Brezar (Landezine),
- Inga Remeta (Gledališče Glej),
- Andrej Fideršek (Zerowaste Žalec),
- Nina Gostenčnik (Zgodovinski arhiv Maribor),
- Katja Stušek (Javni zavod turizem in kultura Radovljica),
- Matevž Čelik Vidmar (Ministrstvo za kulturo),
- Barbara Dolhar Gabrovec (Ministrstvo za kulturo),
- Rok Avbar (Ministrstvo za kulturo).
Teme, naslovljene v sklopu delovne skupine za področje infrastrukture, so se v glavnini osredotočale na vpostavljanje sodelovanja med javnimi zavodi in drugimi občinskimi prostori ter nevladnimi organizacijami za lajšanje prostorske problematike, večji izkoristek prostorov, ki so na voljo v lokalnih skupnostih, ter možnosti sofinanciranje javnih prevozov za lažji dostop do prizorišč in prostorov različnih kulturnih organizacij.