Osrednja tema 24. seje Nacionalnega sveta za kulturo, ki se je zgodila 3. aprila 2023, so bili zaskrbljujoči učinki draginje na področje kulture, ki ob nenehnih dražitvah tudi osnovnih življenskih dobrin zgolj poglabljajo nevzdržnost pogojev dela v polju. Seje se je v imenu društva udeležil Uroš Veber, član upravnega odbora Asociacije, polje neodvisne kulture v NSK pa sicer zastopa Jurij Krpan.
Veber je na seji opozoril na še poglobljeno prekarizacijo med samozaposlenimi v kulturi, ter slabšanje gmotnega položaja vseh delavcev v kulturi, še posebej tistih, ki jo ustvarjajo neodvisno. Jurij Krpan je ob tem poudaril, da gre stanje pripisati nerazvojno naravnanemu kulturnemu modelu, ki za izhodišče jemlje revščino.
Uvodoma je predsednica NSK Uršula Cetinski na seji, ki so se je poleg članov in članic udeležili še Staš Ravter, direktor SNG Opera in balet Ljubljana, Matjaž Berger, ravnatelj Anton Podbevšek Teatra, Goran Milovanović, direktor Galerije Božidar Jakac, dr. Samo Rugelj, urednik revije Bukla in založnik, Mitja Čander, direktor založbe Beletrina, Saša Globačnik, vodja službe za trženje programa in odnose z javnostmi v Cankarjevem domu, Uroš Veber, član upravnega odbora Društva Asociacija ter predstavnika Ministrstva za kulturo, Matevž Čelik Vidmar, državni sekretar na Ministrstvu za kulturo ter Tjaša Pureber, v.d. generalne direktorice Direktorata za razvoj kulturnih politik Ministrstva za kulturo, poudarila dvostranski vpliv draginje na kulturo, torej tako na kulturne producente, umetnike in umetnice ter ustanove in organizacije kot na odjemalce kulturnih vsebin. Staš Ravter je nevzdržne pogoje dela iz naslova podražitve energentov, ki vplivajo na delovanje institucije, potrdil in še dodatno poudaril, da so ti neobhodno povezani tudi z nespremenjenimi deleži programskih sredstev, ki položaja ne odzvanjajo.
Matjaž Berger ob konkretni ilustraciji draginje, kot ta vpliva na delovanje novomeškega teatra, izpostavil tudi problematiko izplačil samozaposlenim v kulturi ter podpornemu osebji, ki so ključni za razvoj in uspešno izvedene programe. Goran Milovanović je pri tem pozval k sistemski rešitvi, ki bi omogočala razvoj institucij.
Na pereč problem draginje, kot odzvanja v založništvu, sta opozorila Samo Rugelj in Mitja Čander, ki opažata, da ob naslavljanju posledic podražitve knjig zaradi dviga cen surovin manjka spodbud za informiranje o vsebinah ter spodbud za razvoj mladih kadrov, ki na tem področju le stežka dobijo zaposlitev.
Uroš Veber iz Asociacije je s podatki prikazal izrazito poglobljeno prekarizacijo samozaposlenih in drugih, ki delujejo v neodvisni kulturi. Kot je povedal, že tako slab položaj delavcev in delavk v kulturi z leti in z inflacijo še dodatno in hitreje, postaja le še strmo slabši: pod prag revščine ali še še globje podenj potiska vse večje število kulturnih delavcev in ustvarjalcev. Izpostavil je, da ne le, da sredstva, dodeljena za programe, projekte itd., niso sorazmerno usklajena z inflacijo, razumeti je potrebno, da so producenti s pogodbami zavezani k izpolnjevanju vseh obveznosti, te pa so inherentno povezane tudi plačilom dela, ki ga zanje opravijo nešteti samozaposleni v kulturi in drugi delavci v kulturi. Ob podražitvah storitev in stroškov hladnega pogona ter sočasni nenehni rasti osnovnih življenskih dobrim vsi omenjeni delavci ne morejo in nisi deležni niti minimalne korekcije postavk, z dvigom katerih bi si lahko zagotovili vsaj osnovne življenske dobrine. Da je položaj nevzdržen, je potrdil tudi Jurij Krpan, član NSK in upravnega odbora Asociacije, ki vsakodnevno bolj nevržen položaj vidi kot posledico nedelujočega kulturnega modela, ki ni naravnan dolgoročno in razvojno, in temelji ter se snuje na revščini in nenehnih socialnih korektivih.
Na seji sta spregovorila tudi predstavnika Ministrstva za kulturo, državni sekretar Matevž Čelik Vidmar in v. d. direktorice Direktorata za razvoj kulturnih politik Tjaša Pureber, ki sta očrtala načrte ministrstva v navezavi na spremembe zastarelega kulturnega modela ter izvedbo nujnih reform v javnem in nevladnem sektorju s sistemi, ki naj bi omogočali dolgoročni razvoj, reorganizacijo delovanja javnih kulturnih zavodov, fleksibilizacijo načina financiranja in realizacije programov, infrastrukturnih investicij, dodatna sredstva, krepitev položaja samozaposlenih v kulturi ter druge reforme, ki naj bi jih organ sprožil preko novega Nacionalnega programa za kulturo in povezanega akcijskega načrta.
Ker draginja onemogoča zmožnosti delovanja neodvisne kulture, bomo v društvu še naprej vodili aktivnosti, da bi se njene posledice zamejile, sanirale ter ministrstvo in lokalne skupnosti pozivali k sprejemu ustreznih ukrepov.