Asociacija, vsebinska mreža na področju kulture, se je še pred pričetkom procesov, vezanih na sprejem nove obdobne Strategije za razvoj NVO, sestala s predstavniki Ministrstva za javno upravo. Srečanja, ki se je zgodil 23. 01. 2023 so se v imenu društva udeležili predsednica Asociacije Inga Remeta ter člana upravnega odbora društva Urška Jež in Jernej Škof, sprejeli pa so jih vršilka dolžnosti generalne direktorice Direktorata za lokalno samoupravo, nevladne organizacije in politični sistem Mateja Mahkovec, vodja Sektorja za nevladne organizacije Erika Lenčič Stojanovič in Kamal-Izidor Shaker, član kabineta ministrice, pristojen za stike ministrstva za nevladnimi organizacijami.
Na sestanku so odprli nekaj ključnih tem za NVO in samozaposlene na področju kulture.
Osrednja točka srečanja je bil pogovor na temo prihajajoče Strategije razvoja NVO. Mateja Mahovec in Erika Lenčič Stojanovič sta predstavnike Asociacije seznanili z izhodišči, časovnico in metodologijo njene priprave. Kot sta pojasnili, bo proces v prvi fazi predvideval evalvacijo pretekle Strategije razvoja NVO in prostovoljstva. Po evalvaciji ministrstvo pripravo strategije namerava peljati skozi delo treh skupin: prvo delovno skupino bodo sestavljali predstavniki resornih ministrstev, drugo člani Sveta za NVO in prostovoljstvo, tretjo pa predstavniki splošne zainteresirane javnosti. Za vodenje procesa dela po ustaljeni in preverjeni metodi moderiranja bo ministrstvo poverilo strokovnjake iz tujine, kar v Društvu Asociacija pozdravljamo, proces pa v vseh fazah oblikovanja in priprave končne strategije predvideva tudi odzivanje strokovne javnosti. Po napovedih ministrstva, naj bi njen prvi osnutek v medresorsko usklajevanje romal v začetku jeseni 2023.
Priprava nove obdobne strategije je pomembna za vse domače nevladne organizacije, tudi tiste, ki delujejo v polju kulture. Kot vsebinska mreža na področju zavedamo odgovornosti za zagotavljanje, da so NVO, ki jih zastopamo, ustrezno vključene v procese njene priprave ter se nameravamo v procese skozi različne delovne skupine in faze aktivno in dosledno vključevati.
Na srečanju smo se dotaknili tudi aktualnih razpisov. Urška Jež se je dotaknila Javnega razpisa za sofinanciranje projektov za krepitev aktivnih državljanskih pravic in opolnomočenje NVO, ki delujejo na področju, ter izpostavila, da v društvu pozdravljamo vsa štiri predvidena področja krepitev, ki jih razpis predvideva. Na srečanju smo v navezavi na razpis odprli vprašanje, ali ministrstvo v kulturnih NVO prepoznava prijavitelje, ki h krepitvi demokratizacije lahko kakovostno prispevajo. Predstavniki ministrstva se zavedajo vloge in potenciala NVO v kulturi za krepitev demokratizacije v državi, v okviru razpisa pa bom najpomembnejšo vlogo imela prav ustrezno oblikovana metodologija, ki bo privedla do predlagane spremembe. Po besedah Mateje Mahkovec bo razpis objavljen 24. februarja 2023.
Jernej Škof je naslovil temo prihajajočega Javnega razpisa za profesionalizacijo NVO, ki ga MJU napoveduje za jesen 2023. V imenu društva je razpis pozdravil in Izpostavil, da gre zaenkrat za edini in torej ključni razpis za NVO, ki lahko pomeni organizacijsko in operativno stabilizacijo organizacij, njegovi učinki v polju kulture pa so po dveh izvedbah izrazito daljnosežni. Organizacije, ki so skozi razpis delavce zaposlile, so namreč delovna mesta tudi ohranile, kar je za sektor, v katerem je prekarnost dela prevalentna, pomemben korak naprej. Četudi lahko prenovljeno predvideno obliko razpisa, ki ob nadaljnjem podpiranju prijav NVO, ki že zaposlujejo, okrepljen poudarek namenja konzorcijem NVO brez zaposlitev, v določeni meri pozdravimo, v njem prepoznamo tudi nekaj nevarnosti. Na področju delovanja NVO v kulturi je namreč zavedanje, da je najtežja prav pot do stabilizacije in razvoja organizacije, ki pomeni prvo trajno zaposlitev, kar neobhodno pomeni tudi razvoj in pridobitev stabilnih virov financiranja ter dostop do ustreznih znanj in podpore. Če naj bi bil učinek trajno zaposlovanje, ki pomeni razvojno naravnano organizacijsko stabilizacijo nekaterih in stabilnejši organizacijski razvoj drugih, v društvu menimo, da bi bilo bolj smiselno, če bi razpis v drugem sklopu predvideval mešane konzorcije na različnih razvojnih stopnjah.
Na sestanku smo odprli tudi problematično točko izvajanja določila Zakona o nevladnih organizacijah, ki resornim ministrstvom nalaga financiranje vsebinskih mrež. Pretekla vodstva Ministrstva za kulturo namreč določila zakona niso prepoznala kot zavezujočega, kar je pomenilo, da za programe vsebinskih mrež kot subjektov podpornega okolja ter spodbujanje razvoja NVO niso razpisovala sredstev. Predstavniki Ministrstva za javno upravo so izpostavili, da se problematike zavedajo in nas spodbudili, da se bolj aktivno osredotočimo na vzpodbujanje resornega ministrstva k izvrševanju zakonskih obveznosti. Vsem resornim ministrstvom so hkrati podali Predlog Smernic za sodelovanje z nevladnimi organizacijami, ki v točkah 1.6, 3.3. še posebej izpostavlja pomembnost krepitve sodelovanja in mehanizmov financiranja vsebinskih mrež.
Navsezadnje je beseda stekla še o Javnem pozivu za sofinanciranje projektov NVO, izbranih na razpisih, sofinanciranih iz proračuna Evropske Unije ali Urada za finančni mehanizem, Evropskega združenja za prosto trgovino – EFTA za obdobje 2022-2024. Opozorili smo na nekaj ključnih pomanjkljivosti razpisa, ki jih prepoznavamo na ravni zamejitev višine zaprošenih sredstev, saj s tem onemogočamo nekaterim NVO, da si preko razpisa zagotovijo predviden finančni delež soudeležbe. Predstavniki MJU so v odgovor predstavili zamejitve, ki izhajajo iz velikosti Sklada za NVO na eni strani ter potrebe NVO v Sloveniji na drugih področjih ter nas napotili na resorno ministrstvo, s katerim naj bi pregovorili možnosti (in razumevanje) potreb uspešnih NVO pri vključevanju v finančne mehanizme Evropske Unije.
Sestanek ocenjujemo kot pozitiven in vzpodbuden za razvoj in premislek nadaljnjega razvoja NVO na polju kulture.