V društvu Asociacija smo se udeležili javnega posveta o vsebini in potrebah NVO pred pripravo in objavo Javnega razpisa za krepitve aktivnih državljanskih pravic, ki se je v prostorih Ministrstva za javno upravo odvil 12. 1. 2023. V imenu Asociacije se je posveta udeležila strokovna vodja in podpredsednica društva Polona Torkar, v razpravi pa je sodelovala tudi članica UO Asociacije Urška Jež.
Na posvetu so zbrane predstavnike domačih NVO v imenu ministrstva sprejeli državni sekretar Jure Trbič, Polonca Šega, Erika Lenčič Stojanovič, Urška Kavčič in Izidor-Kamal Shaker.
Sekretar ministrstva Jure Trbič v nagovoru udeležencev izpostavil, da je namen razpisa, ki bo financiran iz Sklada za NVO, izboljšati stanje demokracije v državi, spodbuditi aktivno državljanstvo in okrepiti NVO. Skozi razpis na ministrstvu želijo bolj sistemsko podpreti projekte, ki spodbujajo aktivno vključevanje državljanov v demokratične procese na lokalni in nacionalni ravni ter spodbuditi organizacijski razvoj NVO. Kot strateške cilje razpisa je navedel povečano zmogljivost in okrepljeno vlogo NVO, povečano prepoznavnost NVO kot ključnih deležnikov v demokratičnih procesih, povečanje udeležbe posameznikov v demokratičnih procesih ter okrepljeno skupnostno delovanje.
Polonca Šega, ki bo za ministrstvo med drugim vodila tudi proces priprave nove obdobne Strategije razvoja NVO, je izpostavila, da se želijo z razpisom odzvati na več prepoznanih družbenih problemov, ki razvoj NVO sektorja zamejujejo tako konkretno kot v splošnem. Med njimi je izpostavila zamejitve na ravni oblik in možnosti financiranja, ogroženost demokratičnih procesov, populizem, polarizacijo in unilateralizem ter krčenje civilnodružbenega prostora. Z razpisom, tako Šega, želijo spodbuditi širjenje državljanskega prostora, zdrave drže, strokovnega znanja ter okrepiti možnosti, da se državljani, tudi ranljive in marginalizirane skupine ter NVO vključujejo v javne razprave, s tem pa tudi nadzor demokratičnih procesov.
Po predstavitvi izhodiščno predvidenih sklopov financiranja javnega razpisa, za izvedbo katerega namerava ministrstvo med leti 2023 in 2025 nameniti 5,2 milijona evrov ter predvideva podporo državljanski aktivaciji tako na lokalni kot nacionalni ravni, ministrstvo pa bo pri tem zanimal predvsem učinek dejavnosti oz. spremembe na terenu ter bo v skladu s poudarkom na vsebino prilagojena tudi oblika financiranja dejavnosti, smo bili predstavniki NVO pozvani, da v odprti razpravi opozorimo na potrebe in oblike podpore, ki jih potrebujemo.
V razpravi so predstavniki NVO, ki so se posveta udeležili in v kateri sta sodelovali tudi predstavnici Asociacije, izpostavili več značilnosti NVO sektorja in dosedanjih razpisov, ki zlahka predstavljajo problematične točke, ko gre za vprašanja potreb in učinkovitosti mehanizmov podpore. Opozorili so na dejstvo, da so sistemi pogosto ustrezneje razviti v centrih države, v odročnih delih države pa NVO pogosto celo ni ali pa nimajo ustreznega kadra, strukture ipd. Zato so udeleženci ministrstvo pozvali, naj pri dodeljevanju sredstev vzpostavljajo ustrezna razmerja, ki so smiseln odziv na dejansko stanje na terenu. Glede na omenjene potrebe in izkušnje bi namreč razvoj decentraliziranih iniciativ in pobud najustrezneje podprli z možnostjo »micro-grantinga«. Izrekli so se tudi zoper zahtevi, da morali biti projekti na pozivu inovativni, sredstva organizacije namreč pogosto potrebujejo za stabilizacijo in organizacijski razvoj.
Razprava se je v določenem delu vrtela tudi okrog že razvitih tehnoloških in splošnih rešitev, ki ob odsotnosti financiranja zamrejo, skozi projekte pa tako nemalokrat prihaja do podvajanja rešitev in ne povezovanja. Udeležencem se tako zdi nujno premisliti o različnih načinih, kako iniciative spodbuditi k sodelovanju, tudi z namenom zamejiti neučinkovito rabo sredstev, katerih višina je bila v razpravi ocenjena kot prenizka za resen bolj proti korporacijam in oblasti. V pogojih, v katerih delujejo NVO, tako hkrati tudi ni mogoče pričakovati, da je v civilni družbi na pretek potrebnega znanja in kompetenc.
Na posvetu sta bili izpostavljeni še potreba po podpori čezsektorskemu zagovorništvu in krepitvi medijski pismenosti. V bodoče pa, kot so predlagali udeleženci, bi skozi mehanizme MJU veljalo razmisliti tudi o uvedbi sredstev za hitre odzive organizacij in pilotne raziskovalne projekte, katerih uveljavitev bi država ob ustreznem dokumentiranju učinkov podprla v razširjenem obsegu.