V okviru letošnjega festivala Krokodil v Beogradu, ki ga je organiziralo društvo Krokodil, je bila konec avgusta izvedena javna razprava o vplivu pandemije na sektor kulture. Poudarek razprave je bil na primerjavi različnih nacionalnih in lokalnih odzivov na stanje v kulturi.
Udeležili so se je številni predstavniki in predstavnice nevladnih organizacij iz zahodnega Balkana in Evropske unije. Na razpravi je sodelovala tudi predsednica društva Asociacija Inga Remeta.
Regionalno srečanje je bilo izvedeno v okviru projekta Boljši skupaj. Predstavniki nevladnih organizacij iz Srbije, Črne gore, Bosne in Hercegovine, Severne Makedonije, Kosova, Hrvaške, Slovenije, Bolgarije in Romunije pa so razpravljali predvsem o tem, kako so se vlade odzvale na pandemijo v odnosu do nevladnega sektorja, predvsem pa v odnosu do organizacij na področju kulture in kreativnih industrij. Preko izmenjave izkušenj in zgodb preteklega leta in pol je bila ovržena prvotna teza o tem, da je bila situacija bistveno slabša za ne-članice EU. Izkazalo se je namreč, da so ukrepi pomoči in uspešnost pogajan odvisni predvsem od nacionalne politične klime in generalnega odnosa vlad do kulture.
Vsi sodelujoči so prepoznali, da je bilo najslabše poskrbljeno za samozaposlene v kulturi oz. posameznike in posameznice, ki delujejo na področju kulture in umetnosti. Vlade so kulturo pogosto podprle predvsem v obliki enkratne pomoči, ki naj bi zagotovila osnovno ekonomsko preživetje, ne pa na način, da bi podprli sektor in posameznike tudi s krepitvijo kapacitet in znanj za razvoj.
Inga Remeta je poudarila splošni pomen sodelovanja kulturnega resorja z nevladnim sektorjem, saj ima ta odličen stik z neodvisnimi producenti, izvajalci in umetniki, konec koncev pa tudi s publiko. Zavoljo manjka komunikacije s terenom pa se je izkazalo, da so bile pomoči pogosto oblikovane preveč hitro in s tem v nekaterih primerih zaradi potencialnih manjših korektur, ki se naposled niso zgodile, tudi niso dosegle veliko večjih učinkov. V Asociaciji smo delili izkušnjo, da smo v zadnjem letu in pol ves čas poudarjali pomen dialoga in vzpostavljanja participativnih demokratičnih postopkov sodelovanja z vladnimi institucijami, a žal te niso zagotovile niti dolgoletnega mehanizma dialoških skupin.
Ker so se dogodka udeležili številni predstavniki iz regije, je bila izmenjava izredno bogata in plodna. Na dogodku se je ponovno potrdilo, da so tovrstna srečanja izredno pomembna za medsebojno podporo in pomoč, zato je potrebno še naprej graditi na povezovanju, odprti komunikaciji ter izmenjavi izkušenj in znanj.
