Med članicami Asociacije v tokratni Kulturosferi predstavljamo Zavod Zvereene, ki je osrednja slovenska nevladna organizacija na področju mode. So organizator Ljubljana Fashion Week in povezujejo množico partnerjev v Sloveniji in tujini.
S svojim delom razvijajo slovenski modni sektor ter združujejo različne poklice na področju mode, spodbujajo pretok znanj med ustvarjalci in promovirajo njihovo prisotnost na trgu. Pogovarjali smo se s soustanoviteljem zavoda Denom Baruco.
Kako na vaše delo vpliva epidemija, kaj so bili v preteklem letu vaši ključni izzivi?
LJFW – Ljubljanski teden mode, ki ga organizira Zavod Zvereene, je bil v letu 2020 prilagojen podobno kot ostali dogodki. Navadno na leto izvedemo pomladno in jesensko edicijo. Epidemija nam je prvo (ki je bila načrtovana aprila) povsem izbrisala. Srečo smo imeli pri izvedbi druge, jesenske edicije, saj je potekala v posebni obliki tik pred začetkom drugega vala epidemije. Program, ki se je navadno odvijal v treh ali štirih dnevih, smo raztegnili na desetdnevno dogajanje in predstavitve kolekcij pripravljali tudi v obliki razstav in posebnih performansov.
Tako smo lahko razredčili gostoto publike, ki je imela na voljo tudi 24 ur za ogled posamezne kolekcije v izložbah podhoda Ajdovščina. Tretjino kolekcij smo predstavili tudi v klasični obliki, vendar smo število vabljenih v MAO – Muzej za arhitekturo in oblikovanje, kjer so potekale modne revije, zmanjšali iz 400 na 40 in večji del komunikacije preusmerili na družbena omrežja.
Kakšno pomoč države bi si želeli v času pandemije zaradi posledic, ki so močno prizadeli kulturni sektor?
Po dvanajstih izvedenih edicijah lahko rečemo, da LJFW deluje v območju kreativne industrije kot referenčna in nujna platforma pri predstavitvi delovanja modnih ustvarjalcev v Sloveniji in širše v regiji. Vzpostavljena mreža s formalnimi organizacijami sosednjih in drugih evropskih držav nas postavlja pred dejstvo, da bo moral kulturni sektor, tako kot ostale državne organizacije, prepoznati nujnost omenjene platforme. Tu bi si želeli večjo pomoč države, tako v času pandemije, kot v post pandemskem času nove Evrope, da lahko Zavod Zvereene obogati in nadgradi podporo slovenskim oblikovalcem.
LJFW vidimo kot celoletno dogajanje, platformo, ki še bolj učinkovito sodeluje pri promociji znotraj in izven Slovenije. Za take podvige so sponzorska sredstva, ki nam pomagajo izvesti dva tedenska dogajanja vsako leto, premalo. Slovenski modni sektor bo šele po uspešni rešitvi svojega statusa v državi lahko uspešno konkuriral na mednarodnih trgih. V Sloveniji, posebno v kreativnem sektorju, se na sploh borimo z vse večjim pojavom bega možganov, saj slovenski prostor v mednarodni konkurenci in ob visoki stopnji mobilnosti težko zadošča potrebam vse bolj mednarodno nastrojenim ambicijam in potrebam novih kulturnih in kreativnih agentov ter gospodarstva.
Tako ima država odlično priložnost, da s pomočjo organizacij, kot je naša, ki delujejo v samem jedru določenega sektorja, odpravi napake in vzpostavi sistem delovanja kreativne industrije, ki je konkurenčen preostalemu evropskemu prostoru brez ozira na nacionalne meje in gospodarske razlike.
Delujete na področju mode in oblikovanja, torej polju kreativnih industrij, ki je pri nas sicer izjemno produktivno, a še vedno precej nerazvito področje. S kakšnimi izzivi se srečujete pri svojem delu?
Največji izziv, s katerim se srečujemo pred vsako izvedbo, je ravno zagotavljanje sredstev za izvedbo in nagovor sponzorjev. Finančna sredstva predstavljajo gorivo za doseg naših ciljev. Z vsako edicijo želimo dlje, vendar se vsakič srečujemo z realnostjo trga. Želeli bi si večji posluh države, da bi nam omogočila, da bi imeli dovoljšno količino goriva za letno delovanje in bi omenjena sponzorska sredstva predstavljala le dodatek za posebne projekte, ne pa osnovo za celotno izvedbo.
Pri svojem delu ste praktično v celoti odvisni od tržnih dejavnosti. Kako ocenjujete razvitost modnega in oblikovalskega trga v Sloveniji? Kakšne spremembe bi si želeli?
Zavod Zvereene je združenje profesionalcev, ki na področju mode delujemo že od samega začetka tega sektorja pri nas. Modni sektor je eden izmed najmanj razvitih in organiziranih delov kreativne industrije pri nas, razen institucije dveh fakultet, ki ponujata študij modnega oblikovanja, v Sloveniji nimamo nobenega krovnega ali cehovskega združenja, ki bi združevalo poklice na tem področju, prav tako pa nimamo nevladnih organizacij, ki bi ponujale infrastrukturno osnovo za razvoj teh poklicev.
Sistem celotnega sektorja temelji na kapitalistično naravnanih podjetjih, privatnih tečajih in razkropljeni množici samostojnih podjetnikov, ki se med seboj sistemsko ne povezujejo. Na ravni državnih kulturnih politik modni sektor ni zadostno prepoznan in umeščen v enega izmed resorjev financiranja, zato je javno financiranje programov iz tega sektorja in celo pridobivanje statusov samozaposlenega v kulturi na teh področjih izredno oteženo (nekateri podporni poklici v drugačni obliki se pojavljajo pod resorjem uprizoritvenih umetnosti). Spremembe, ki bi si jih želeli so ravno v smeri prepoznavanja potrebe večje sistematizacije sektorja in formalizacije v obliki krovne organizacije z javnim financiranjem.
Na zadnjem Ljubljanskem tednu mode ste priredili okroglo mizo o podpornih poklicih v modnem sektorju. Kakšne so vaše ugotovitve glede razmer za samozaposlene, ki opravljajo te poklice?
V letu 2020 smo skupaj s Centrom za kreativnost (CZK) pripravili polletni mentorski in mreženjski program na temo razvoja podpornega okolja v modnem sektorju. Projekt, ki je del partnerske mreže in ga je sofinancirala Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in Republika Slovenija, so prvi koraki sistematizacije modnega sektorja. V sklopu omenjenega programa smo v zadnji ediciji LJFW organizirali tudi pogovor na to temo skupaj z Emilom Rebekom, ki je gotovo eden najuspešnejših slovenskih stilistov, in oblikovalcem Davidom Tavčarjem, ki deluje med Ljubljano in Dunajem. Opažali smo velike razlike med tujino in Slovenijo in neizkoriščen potencial, ki nam nudi naš prostor. Profesionalizacija poklicev, ki delujejo v kreativnih industrijah, in se spogledujejo z modnim sektorjem, je tako naravna posledica, ki se že dogaja tudi v Sloveniji.
Kakšni so vaši načrti v letu 2021?
Nadaljevati začrtano delo predstavitev modnega oblikovanja v Sloveniji in širše v Evropi. V času, ko ne bo mogoče organizirati dogodkov, želimo okrepiti spletno prisotnost. Postavljati želimo temelje za t.i. formalno institucijo, ki bi olajšala mreženje s podobnimi organizacijami izven slovenskih meja in pomagala pri sistematizaciji ter učinkovitejši organiziranosti modnega sektorja v Sloveniji.