Stanje z virusom COVID-19 se pri nas ponovno slabša, kar pomeni, da bo spet med bolj prizadetimi področji tudi kultura, na kar v Asociaciji opozarjamo že več mesecev. Vlada je pripravila tako imenovani peti protikoronski paket pomoči, ki sicer vključuje nekaj ukrepov, koristnih tudi za področje kulture, a je zakon kot tak potrebno dopolniti.
Predvsem smo predlagali izboljšave glede temeljnega dohodka za samozaposlene, ki je v trenutni obliki diskriminatoren, ponovno pa smo se zavzeli tudi za posebne ukrepe na področju kulture.
V zdajšnjem predlogu najbolj skrbi določilo, po katerem samozaposleni v kulturi pavšalno prejmejo 700 evrov temeljnega dohodka, medtem ko vsi ostali samozaposleni prejmejo 1100 evrov mesečno. Razlika glede na prejšnji zakon je, da posameznik tokrat prejme pomoč, v sklopu katerega je načrtovano, da mu država pokrije tudi plačilo prispevkov. A če mu je slednje prej avtomatsko plačala država, si mora tokrat prispevke pokriti sam iz prejetega temeljnega dohodka. Pri samozaposlenih v kulturi je tako razumljivo, da se znesek znižuje za višino prispevkov, a bi slednje moralo veljati samo za tiste, ki imajo pravico do plačila prispevkov. Tistim, ki te pravice nimajo, in takšnih je okoli tisoč, pa bi država morala nameniti celoten znesek temeljnega dohodka. Ministrstvo za kulturo, Vlado in poslance opozarjamo na diskriminatornost trenutnega določila in jih pozivamo k spremembi.
Podobno je s časovno komponento, pri čemer je v prvem valu veljalo, da so do temeljnega dohodka upravičeni tisti, ki so imeli status ali s.p. že pred razglasitvijo epidemije, saj bi sicer lahko prihajalo do zlorab. Vlada tokrat ponovno predlaga kot presečni datum 13. marec, torej datum razglasitve epidemije, kar pa v novih okoliščinah ni več smiselno. Dejstvo je, da smo vmes neko obdobje bili brez epidemije ter virusa in da se je torej stanje precej normaliziralo. Jasno je, da so posamezniki odpirali dejavnosti zato, ker so želeli pričeti z delom, ne pa zato, ker so nemara špekulirali, ali bo jeseni ponovno dostopen temeljni dohodek. Vladi zato predlagamo, da datum korigira in da so do temeljnega dohodka upravičeni vsi, ki so imeli dejavnost registrirano pred 1. septembrom 2020.
Ob horizontalnih ukrepih pa še vedno pogrešamo tudi posebne in ozko usmerjene ukrepe za področje kulture. Predlog zakona med drugim izpostavlja (npr. 89. člen): »Ukrep iz tega oddelka se izvaja v skladu s točko 3.1 Sporočila Komisije Začasni okvir za ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu ob izbruhu COVID-19«. Izpostavljamo, da je v sporočilu komisije med drugim v točki »1.3. Potreba po ustreznih ukrepih državne pomoči« zapisano: »Poleg tega lahko države članice na podlagi člena 107(2)(b) PDEU dodelijo nadomestila podjetjem v sektorjih, ki so bili posebej prizadeti zaradi izbruha (npr. promet, turizem, kultura, gostinstvo in trgovina na drobno), in/ali organizatorjem odpovedanih dogodkov za škodo, ki so jo utrpeli zaradi izbruha bolezni in ki jo je ta neposredno povzročil.« Dejstvo je, da evropska komisija prepoznava kulturo kot enega najbolj prizadetih področji, zato menimo, da poleg horizontalnih, potrebuje tudi dodatne, sektorsko usmerjene ukrepe. Predlagamo vsaj enega takih ukrepov in to je ustanovitev sklada z nepovratnimi sredstvi, iz katerega se bo financiralo težave, ki na področju kulture nastajajo zavoljo epidemije. Kot smo večkrat izpostavili, so tu težave s preklicanimi letalskimi kartami in hoteli, poraja se vprašanje financiranja testiranj za ustvarjalce, ki prihajajo iz tujine, ali za domače umetnike, ki potujejo v tujino. Problem ostaja tudi zavoljo izpada prihodka za kulturne institucije, nevladne organizacije in podjetja. Vse to bi lahko reševal posebni sklad. Vztrajamo tudi, da potrebujemo vavčerje za kulturo, s katerimi bi v letu 2021 spodbudili potrošnjo za kulturo.
Celoten odziv Asociacije je dostopen na tej povezavi.