Mestna občina Ljubljana je pripravila osnutek dokumenta Strategija razvoja kulture v MOL 2020–2023 z usmeritvami do leta 2027. V okviru javne razprave, ki je trajala do 12. Julija, se je odzvala tudi Asociacija.
V društvu Asociacija se zavedamo, da kultura v Ljubljani zavzema posebno mesto, kljub temu pa menimo, da še vedno ostaja prostor za izboljšave. V odzivu smo MOL poslali predloge, za katere menimo, da bi morali biti upoštevani pri oblikovanju končnega strateškega dokumenta za naslednje obdobje.
Zagotovo je eden največjih izzivov, pri katerem bi MOL morala prevzeti proaktivno vlog v kontekstu iskanja strateških rešitev v naslednjem obdobju, zagotavljanje prostorov za nevladne organizacije. Prostorski stiski mnogih akterjev, ki delujejo na področju kulture v Ljubljani, smo v letu 2019 in 2020 v Asociaciji posvetili že veliko pozornosti. Dolgoročno še vedno ostaja nenaslovljena zagotovitev dodatnih skladišč, pisarniških, vadbenih, ateljejskih, rezidenčnih in drugih potrebnih prostorov za poklicne nevladne organizacije v kulturi. Analiza prostorov poklicnih nevladnih organizacij v kulturi, ki jo je Asociacija izvedla v začetku leta 2020, je potrdila, da poklicne nevladne organizacije v kulturi pogosto delajo v neustreznih pogojih, hkrati pa se je zaradi razvoja sektorja pojavila tudi velika potreba po različnih dodatnih prostorih. Med bolj ustreznimi rešitvami glede infrastrukture vidimo model prenosa upravljanja na nevladni sektor, saj so se nevladne organizacije večkrat izkazale kot dobre upravljavke prostorov. Ključne potrebe sektorja je potrebno čim prej nasloviti z razpoložljivimi prostorskimi kapacitetami, hkrati pa strateški razmislek usmeriti tudi v nove kapacitete, ki bi celostno razrešile obstoječo prostorsko stisko.
Ob tem velja upoštevati, da imajo mnoge nevladne organizacije kljub programski podprtosti velike težave s financiranjem osnovnega hladnega pogona NVO, pa tudi s financiranjem investicijskih in vzdrževalnih del infrastrukture, v kateri delujejo. Zato smo med drugim MOL podali predlog o dvigu in ločitvi financiranja hladnega pogona.
Nadalje je med pomembnejšimi vprašanji tudi splošno financiranje za nevladni sektor. Vlaganje MOL v programe in projekte nevladnih organizacij vrsto let narašča, kar je pozitivno. Vseeno pa je ob tem potrebno poudariti, da se je v zadnjih desetih letih bistveno spremenilo razmerje med financiranjem programov NOV in javnih zavodov. Leta 2010 je MOL za Javne kulturne programe in projekte pod postavko 082044 namenil 4.589.535 eur, od tega 2.598.562 eur nepridobitnim organizacijam in ustanovam ter 1.947.253 eur javnim zavodom. Razmerje se je skozi leta bistveno spremenilo in tako je v letu 2020 za isto postavko namenjenih 9.447.000 eur, od tega 3.177.000 eur za nevladni sektor in 6.150.000 eur za javne zavode. Številke pokažejo, da bi bilo treba pričeti dvigovati tudi sredstva za programe in projekte nevladnega sektorja, in sicer predlagamo 15% letno zvišanje v naslednjem štiriletnem strateškem obdobju.
Osnutek Strategija razvoja kulture v MOL 2020–2023 lahko preberete na tej povezavi.
Celoten odziv društva Asociacija pa najdete na tej povezavi.