Začetek junija, po razglašenem koncu epidemije, je Center za kreativnost organiziral srečanje z naslovom Pomen kreativnega sektorja ter njegov položaj v času pandemije, v sklopu katerega sta bili predstavljeni dve raziskavi, ki sta bili izvedeni za področje kreativnega sektorja. Poleg tega so se srečali tudi različni akterji s področja kulturnega in kreativnega sektorja, ki so predstavili položaj sektorja, izpostavili nekaj primerov dobrih praks in predlagali ukrepe za reševanje situacije.
V panelu z naslovom Aktualno stanje v KKS v času pandemije in predlogi ukrepov je sodelovala tudi predsednica Asociacije.
Na dogodku so uvodoma bili predstavljeni rezultati raziskave, ki jo je Center za kreativnost v sodelovanju z Inštitutom za ekonomska raziskovanja (IER) pripravil kot najobsežnejšo statistično analizo kulturnega in kreativnega sektorja (KKS) v Sloveniji doslej z naslovom Statistična analiza stanja KKS v Sloveniji 2008-2017. Raziskava podrobno analizira velikost, prihodke in zaposlene v KKS.
V uvodu v panel Aktualno stanje v KKS v času pandemije in predlogi ukrepov je Eva Matjaž iz Poligona predstavila rezultate analize ankete o slovenskih kulturno-kreativnih delavcih in delavkah v času COVID-19. Predsednica Asociacije je na začetku predstavila nekatera dosedanja prizadevanja in zagovorniške uspehe, kot so na primer vključitev poklicnih NVO v t. i. zakon o kultnem evru, zvišanje nadomestil za bolniško odsotnost z dela za samozaposlene v kulturi in vzpostavitev deleža za umetnost. Seveda pa ob nekaterih uspehih ostaja tudi veliko izzivov, posebno v času po epidemiji. Remeta je ponovno poudarila, da je pandemija močno prizadela tako posameznike in posameznice kot tudi organizacije, ki delujejo v sektorju, saj so bile kulturne institucije med prvimi, ki so se zapirale in se med zadnjimi odpirale. Poleg tega, da so vse restrikcije močno finančno prizadele sektor, vemo tudi, da bo z obetajočo se ekonomsko krizo delovanje na trgu še dodatno oteženo.
Predstavnica Asociacije je izpostavila še, da na vladne ukrepe, ki bi bili dodatno usmerjeni v kulturo, še čakamo. V prvih dveh paketih je bilo namreč ustrezno naslovljeno vprašanje samozaposlenih v obliki temeljnega prihodka, ostaja pa težava tretjega proti-korona paketa, ki naj bi naslovil specifike različnih sektorjev, kjer je bila kultura praktično izpuščena. Za pripoznanje specifik kulturnega ter kreativnega sektorja si je društvo Asociacija prizadevalo ves čas pripravljanja ukrepov, v kontekstu morebitnega četrtega paketa pa še vedno vztrajamo, da so potrebne vrednotnice, s katerimi bi se skrbelo za kratkoročno ohranjanje likvidnosti, vavčerji, s katerimi bi se spodbudilo potrošnjo, delovne štipendije ali finančne spodbude za samozaposlene, s katerimi bi se ohranjalo in skrbelo za kulturno produkcijo, ter sklad z nepovratnimi sredstvi, namenjen saniranju prekinjenih programov in projektov v javnem interesu.
V Asociaciji vztrajamo, da je prav tako nujno, da se z rebalansom zagotovi vsaj toliko, če ne še več, sredstev za izvajanje javnega interesa v kulturi in se z obstoječimi in potencialnimi dodatnimi ukrepi zagotovi kontinuiteto kulturno umetniške produkcije in obstoj sektorja kot takega.